Zahtevek za ugotovitev ničnosti sklepov 24. skupščine toženke je bil pravnomočno zavrnjen in posledice pravnomočnosti (res iudicata) zadenejo vse tožnike, čeprav je bila v zadevi I Pg 820/2015 na strani tožeče stranke udeležena le prva tožnica. Ker pravnomočnost sanira morebitno zmotno uporabo materialnega prava, so pritožbeni očitki v vsakem primeru neutemeljeni in se zato pritožbeno sodišče z njihovo presojo ni posebej ukvarjalo. Iz 398. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in ustaljene sodne prakse1 izhaja, da so (vsi) delničarji v sporih zaradi izpodbijanja sklepov skupščine enotni sosporniki
Sklepi 24. skupščine toženke (iz istih razlogov, kot se uveljavljajo v tem sporu) pravnomočno niso bili ugotovljeni kot nični in torej niso nični. Zato se tožniki, ki jih pravnomočna odločitev zavezuje, v tej pravdi ne morejo uspešno sklicevati na njihovo ničnost in posledično sklepi 26. skupščine toženke iz tega razloga ne morejo biti nični.
predlog za izvršbo - izvršitev odločbe o osebnih stikih - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - izvršilni stroški
Ker je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo za izvršitev odločbe o osebnih stikih, se pri odmeri odvetniških stroškov za predlog za izvršbo uporablja 1. točka tar. št. 27 OT v zvezi z osmo alinejo 2. točke tar. št. 18 OT.
ZPP člen 12, 115, 337. ZD člen 163, 164, 165, 207, 270, 212.
materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku
V skladu s 163. členom ZD se pravila pravdnega postopka v okviru zapuščinskega postopka uporabljajo v obsegu, ki ustreza naravi zapuščinskega postopka. Po določbi 1. odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. V zapuščinskem postopku je s tem v zvezi potrebno razlikovati, ali gre za navedbo dejstva, ali za uveljavljanje pravice, ki izključuje uporabo citirane določbe 1. odstavka 337. člena ZPP. V skladu s 165. členom ZD mora namreč sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Poleg tega je v zapuščinskih postopkih materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.
OZ člen 190, 190/1, 191, 193.. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 22, 22/1, 22/2, 32, 32/3.. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženec skladno z navedenimi določili Uredbe ni bil upravičen od tožnice terjati povračila stroškov za nastanitev, saj mu jih je že izplačevala ESZD.
ZPP člen 11, 185, 185/1.. ZDR-1 člen 44, 126, 128, 128/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije (1999) člen 52.. OZ člen 191.
poklicno zavarovanje - zavrženje tožbe - prosto razpolaganje strank z zahtevki - plačilo nadurnega dela - odpoved zahtevkom
Sodišče prve stopnje je tožbo v delu, v katerem tožnik zahteva vključitev v obvezno dodatno zavarovanje in posledično plačilo prispevkov iz tega zavarovanja, pravilno zavrglo zaradi neizpolnjevanja procesne predpostavke. Zavzelo je pravilno stališče, da zahtevek tožnika za prijavo v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta s A. d. d., v B. za čas od 1. 10. 2012 dalje in plačilo prispevkov poklicnega zavarovanja ni čista denarna terjatev, ki bi jo lahko delavec uveljavljal neposredno pred pristojnim sodiščem.
Odločilno dejstvo v tem sporu je v tem, da je tožnik večkrat podpisal izjave (nazadnje ob prejemu obvestila o regresu za leto 2016, ko je prečrtal pripis, da podpisuje samo prejem regresa), da so vse zapadle obveznosti tožene stranke do njega poravnane in da med strankama ni odprtih terjatev, bistveno stališče pa je v tem, da takšne izjave same po sebi niso nedoločne in posledično neveljavne. Gre za materialnopravno presojo izjav v listinah, zato izpoved tožnika, da ni vedel, kaj podpisuje, ne more biti odločilna. Glede na izrecni pripis na listinah, da spodaj podpisani izjavlja, da ima delodajalec do njega poravnane vse finančne in materialne obveznosti ter da do njega nima odprtih nikakršnih terjatev, ni utemeljeno tožnikovo zatrjevanje, da je s podpisom zgolj potrjeval prejem regresa. Tožnik ni uveljavljal kakšnih drugih okoliščin, ki bi bile relevantne za presojo njegove volje ali razsodnosti pri podaji izjav, da so vse (zapadle) obveznosti tožene stranke do njega poravnane. V navedenem ni podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo nadurnega dela.
ZP-1 člen 8, 21, 21/2. ZCestn člen 42, 42/1, 42/1-10, 50, 50/4, 50/4-8.
zahteva za sodno varstvo - eventualni naklep - zavestna malomarnost - sankcije - opomin - cestnina - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine
Storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je kot dolgoletni voznik istega motornega vozila zavedal, da lahko stori dejanje, ki pomeni kršitev zakona in je predpisano kot prekršek, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo, ker se je očitno zanašal na to, da je število osi na OBU napravi ustrezno nastavljeno, kar je v skladu s 26. členom KZ-1 definirano kot zavestna malomarnost.
Prekršek po 8. alineji četrtega odstavka 50. člena ZCestn stori posameznik, ki prevozi točko cestninjenja z OBU napravo neustreznega cestninskega razreda. Bistvo storilcu očitanega prekrška je v neizpolnitvi predpisane obveznosti nastavitve ustreznega števila osi vozila na OBU napravi, posledica neizpolnitve take obveznosti pa je nastanek škode v obliki premalo obračunane cestnine. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da so predpisane obveznosti bile izpolnjene ravno zaradi tega, ker je bil storilcu izdan plačilni nalog, in ne pred izdajo plačilnega naloga. Storilčeva obveznost je bila nastaviti pravilno število osi, kar je storilec izpolnil po tem, ko je bil s strani podjetja, za katerega je opravljal prevoz, obveščen o tem, da število osi ni ustrezno nameščeno. To jasno izhaja iz dejstev, da ob povratku v Slovenijo ni bila zaznana istovrstna kršitev predpisov.
Stroški začasnega zastopnika, postavljenega v zapuščinskem postopku dediču, ki živi v tujini in mu vročitve ni bilo mogoče opraviti, (5. točka drugega odstavka 82. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD), predstavljajo skupne stroške zapuščinskega postopka, saj je ta izveden v interesu vseh dedičev z namenom ureditve pravnih razmerij po njihovem pokojnem predniku.
Pritožbenim navedbam, da je mnenje brez vrednosti, ob povedanem ni mogoče slediti. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da strošek izdelave izvedenskega mnenja ustreza običajni višini stroškov take vrste, pa pritožnik ne izpodbija. Da je navedeni strošek potreben za vodenje stečajnega postopka, pa je pritožbeno sodišče že presojalo v okviru reševanja pritožbe zoper sklep o izdaji soglasja za pridobitev strokovnega mnenja.
zahteva za sodno varstvo - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi - načelo materialne resnice - pridobitev dokazov na nezakonit način
S tem, ko je sodišče prve stopnje prekrškovni organ pozvalo, da predloži dokazilo o usposobljenosti policista za uporabo merilnika hitrosti, potrdilo o skladnosti tega merilnika hitrosti s predpisi o meroslovju in izpis meritev, opravljenih s tem merilnikom hitrosti v določenem časovnem obdobju, sodišče ni kršilo načela nepristranskosti, niti nobene določbe postopka o prekršku. Ravno nasprotno – sodišče je s tem ravnalo v skladu z načelom materialne resnice in hkrati z dokaznim predlogom, ki izhaja iz zahteve za sodno varstvo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00053583
KZ-1 člen 20, 20/2, 55, 55/1, 204, 204/1. ZKP člen 372, 372-5, 394, 394/1.
izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - dvakratno odločanje
S sodbo Okrožnega sodišča v Celju opr. št. III K 24618/2020 izrečena zaporna kazen 2 (dveh) let in 9 (devet) mesecev zapora je pri obd. A. A. kot določena upoštevala dvakrat in sicer najprej v zadevi opr. št. I K 67667/2020 (ta sodba je postala pravnomočna 18. 12. 2021) in pa še v izpodbijani sodbi, ki je kronološko izrečena po izreku sodbe v zadevi opr. št. I K 67667/2020 dne 11. 11. 2021.
izbris subjekta vpisa - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor upnika - ustavitev postopka izbrisa - rok za ugovor - začetek teka roka
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil sklep o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije objavljen na spletnih straneh AJPES 8. 9. 2021, upnik C. d. o. o. pa je vložil ugovor dne 16. 9. 2021, torej pravočasno.
Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je obdolženi tujec, državljan BiH, kjer ima tudi stalno prebivališče in kjer tudi dejansko prebiva in da ni prisotna kakršnakoli okoliščina, ki bi ga vezala na Slovenijo v smislu družine, zaposlitve ali premoženja na njenem ozemlju.
ZDR-1 člen 33, 37, 85, 88, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 89/3, 200, 200/3.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev odpovedi - pravočasnost odpovedi - dokazna ocena - odpovedni razlog
Tožnica zmotno vztraja, da je odpoved nezakonita že zato, ker naj bi bila podana prepozno. Prikazuje kot da med pojmoma podaja odpovedi (s strani delodajalca) in vročitev odpovedi (delavcu) ni razlike in da morata biti podaja in vročitev nujno v sosledju, kar pa ne drži. Toženka je podala odpoved tožnici 21. 12. 2018, ko jo je prvič odposlala. Dejstvo, da je 5. 1. 2019 prišlo do napake pri vročanju, s čimer se tožnica strinja, in da je toženka tožnici 7. 1. 2019 znova poslala isto odpoved (vročitev opravljena 8. 1. 2019), ne pomeni, da je bila odpoved podana šele 7. 1. 2019.
Pri presoji zakonitosti odpovedi je sodišče vezano na dejanske opredelitve odpovednega razloga iz odpovedi. Toženka je tožnici v odpovedi očitala, da je 26. 10. 2018 in dodatno 7. 11. 2018 poskušala pridobiti premoženjsko korist, ki ji ne pripada - s tem, ko je predlagala priznanje (potrditev) viška 20 ur v zvezi z izdelavo Navodila službe zdravstvene nege in oskrbe DSO X. in druge poklicne aktivnosti, čeprav je večino tega dela opravila druga delavka.
Sodišče prve stopnje je s svojimi ugotovitvami preseglo navedeni okvir odpovedi, ko je tožnici očitalo razne nepravilnosti v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso bile predmet odpovedi. Tako po pravilnem opozorilu pritožbe toženka tožnici v odpovedi ni očitala neresničnega poročanja o tem, da je v prostem času v sestavo akta vložila veliko dela; da toženki ni poročala o tem, da je bistveni del prispeval zet ter druga delavka; da ni naredila obračuna dela; da se je neprimerno vedla do sodelavcev in delodajalca; da je nevestno opravila delo in kršila 33. člen ZDR-1.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-1, 403, 403/1, 403/1-1.
ustavitev postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - davčna odločba - davčne obveznosti - naknadna odmera doplačila davka
Dolžnik ima (na podlagi uvodnega stavka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP) pravico dokazovati, da kljub izdaji take odločbe ni ravnal nepošteno in nevestno. Zgolj s trditvijo, da je vso listinsko dokumentacijo posredoval računovodstvu, dolžnik ne more izpodbiti zakonske domneve, saj je sam odgovoren za pravilno in pošteno prikazovanje oziroma obračun davkov.
Dolžnik ne more izpodbijati same davčne odločbe, razen če bi dokazal, da je bila ta odpravljena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka glede organizacije dela in poslovanja samostojna in avtonomna in da ni v pristojnosti sodišča ocenjevanje primernosti oziroma učinkovitosti izvedene reorganizacije.
Opis kaznivega dejanja, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po 134.a členu KZ-1. Vsi zakonski znaki so konkretizirani in omogočajo presojo, ali ravnanje, ki se očita obdolžencu, predstavlja uresničitev kaznivega dejanja, določitev predmeta postopka oziroma dokazovanja in obrambi sporočajo, kaj je predmet obtožbe. Iz opisa dejanja kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe je razvidno časovno obdobje, znotraj katerega se obdolžencu očita izvrševanje kaznivega dejanja, in sicer od maja 2018 do 10. 5. 2019. Nadalje opredeljena so ravnanja, ki se očitajo obdolžencu, konkretiziran pa je tudi nadaljnji zakonski znak, to je prestrašenost oškodovanca in njegovih bližnjih.
sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - prodaja premoženja - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - začetek prodaje - ustavna pritožba - prekinitev postopka - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka
Sklep o začetku stečajnega postopka je pravnomočen, zato ni nobene ovire, da se ne nadaljuje z unovčenjem stečajne mase in poplačilom upnikov. Dolžnica tudi sicer vsebine ustavne pritožbe ni izkazala. Kot izhaja iz njenih navedb, ustavna pritožba ni bila vložena v zvezi s to stečajno zadevo oziroma zoper sklep o začetku stečajnega postopka. Prav tako pa iz njenih navedb ne izhaja, da bi Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ta postopek zadržalo.
ZDR-1 člen 39, 39/1, 40, 40/1, 40/2.. OZ člen 131.
odškodnina zaradi kršitve konkurenčne prepovedi - vzročna zveza - konkurenčna prepoved - elementi odškodninske odgovornosti
Za obstoj odškodninske odgovornosti morajo biti podani vsi štirje elementi kumulativno - protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza in krivda. Ker je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da se pogodba z dne 7. 5. 2015 ni izvrševala, je pravilno sklepalo, da ni podana vzročna zveza med ravnanjem toženca in zatrjevano škodo, ki naj bi nastala tožeči stranki. Ker tožeča stranka ni več pogodbeno sodelovala z I. d. o. o. glede trženja prenosnih kapacitet, zato vtoževanih zneskov, ki jih je prejela družba J. d. o. o., tožeča stranka ne bi prejela izplačanih. Zato je že zaradi tega razloga sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.