KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054452
ZKP člen 15, 42, 42/1, 42/5, 79, 84, 84/2, 236, 236/1, 236/1-5, 237, 240, 314, 314/3, 500. KZ člen 126, 126/5, 244, 244/3, 252. ZOdv člen 6. KZ-1 člen 7. ZPPDFT člen 1.
zloraba položaja ali pravic - pranje denarja - delictum proprium - zakonski znaki kaznivega dejanja - gospodarska dejavnost - milejši zakon - poklicna skrivnost - tajnost odvetnikovih podatkov - privilegirana priča - pravni pouk privilegirani priči - edicijska dolžnost - upravičen interes javnosti - izločitev senata - seznanitev z nezakonito pridobljenimi dokazi - psihološka okužba
Obstoj zakonsko določene edicijske dolžnosti sam po sebi ne spreminja privilegija odvetnika oziroma vsaj ne na tak način kot ga ponudi državna tožilka. Varovanje poklicne molčečnosti varuje ustavnopravno zavarovano temeljno človekovo pravico do zasebnosti, edicijsko dolžnost, zatorej prisilno posredovanje sicer zaupnih podatkov, ne glede na voljo odvetnika ali voljo njegove stranke, pa je moč uveljaviti takrat, kadar je razkritje skrivnosti oziroma informacije zasebne narave upravičeno – torej izvršeno zaradi splošne koristi v družbi, upravičenega interesa javnosti ali koristi drugega, če je korist posameznika večja kakor ohranitev skrivnosti. Pritožbeno sodišče pritrjuje državni tožilki, da je ZPPDFT oziroma ZPPDFT-1 tisti področni zakon, ki ga je moč navezati na odvezo dolžnosti čuvanja tajnosti iz 5. točke prvega odstavka 236. člena ZKP. Slednje pa ne pomeni, da odvetnik ni privilegirana priča in da s tem v zvezi sploh ni potrebno dajati pravnega pouka. Ko se sodišče nameni zaslišati odvetnika v zvezi z dejstvi, ki jih je izvedel pri opravljanju poklica in če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedel pri opravljanju poklica, mora odvetniku najprej dati pravilen pravni pouk po 5. točki prvega odstavka 236. člena ZKP. Šele, če bi se pravilno poučen odvetnik temu privilegiju ne odrekel oziroma bi privilegij uveljavljal, pa bi moralo sodišče, če meni, da obstaja edicijska dolžnost, ki utemeljuje odvezo dolžnosti čuvanja tajnosti, poskrbeti, da se raziščejo vse okoliščine, ki bi utemeljevale odločitev, da mu privilegij odreče. Pri tem zgolj dejstvo, da so stranke v imenu katerih je ustanavljal družbe preko katerih naj bi opravljali posamezne posle pranja denarja, sedaj obtoženi, ne zadostuje. Ugotovitev okoliščin za ustrezno odločitev in poseg v odvetnikov privilegij je presoja konkretnih okoliščin in ne zgolj zakonska določitev edicijske dolžnosti. V konkretnem primeru se ugotovitve o obstoju edicijske dolžnosti tudi relevantno navezujejo na dejstvo, da gre za odvetnika, ki je odvetniško dejavnost v kritičnem času opravljal v Liechtensteinu, po liechtensteinskem pravu, kar pomeni, da edicijska dolžnost po ZPPDFT zanj ne velja, lahko pa da je enakovredna edicijski dolžnosti po liechtensteinskem pravu, kar vse je predmet ustrezne presoje. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da bi v primeru, da bi sodišče odvetniku odreklo privilegij, pa bi ga moralo v nadaljevanju poučiti po 240. členu ZKP, t.j. tudi o tem, da lahko odreče odgovore na posamezna vprašanja, če bi sebe ali svoje bližnje spravil v kazenski pregon, kamor edicijska dolžnost, tudi glede kaznivega dejanja pranja denarja, ne poseže.
ZPP člen 12, 115, 337. ZD člen 163, 164, 165, 207, 270, 212.
materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku
V skladu s 163. členom ZD se pravila pravdnega postopka v okviru zapuščinskega postopka uporabljajo v obsegu, ki ustreza naravi zapuščinskega postopka. Po določbi 1. odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. V zapuščinskem postopku je s tem v zvezi potrebno razlikovati, ali gre za navedbo dejstva, ali za uveljavljanje pravice, ki izključuje uporabo citirane določbe 1. odstavka 337. člena ZPP. V skladu s 165. členom ZD mora namreč sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Poleg tega je v zapuščinskih postopkih materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - solidarne obveznosti - druga vrsta postopka - gospodarski spor - razdružitev postopka - ločeno obravnavanje zahtevkov iz iste tožbe - nastanek taksne obveznosti
Ker je za zahtevek zoper prvo toženo in drugo toženo stranko predpisana druga vrsta postopka, bi morala tožeča stranka glede na pravila ZPP že na začetku vložiti dve ločeni tožbi. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje obrazložitvi sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka, če bi navedeno upoštevala, skladno s 5. členom ZST-1, plačati sodno takso za vsako tožbo posebej. Četudi je do razdružitve prišlo na podlagi sklepa sodišča, pa zato tožeča stranka ne more biti v ugodnejšem položaju kot stranka, ki bi že v začetku pravilno vložila dve tožbi. Pritožbene navedbe, da kljub razdružitvi postopka ni razloga za nastanek nove taksne obveznosti, se tako izkažejo kot neutemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO
VSL00054280
ZJU člen 94, 94/1, 94/6. ZPP člen 213. Sodni red (2016) člen 161. ZKP člen 149.
škodni dogodek - odškodninska odgovornost delavca - javni uslužbenci - opravljanje dela po navodilih in odredbah - upoštevanje navodil nadrejenih - zakonsko pooblastilo - osumljenec - sum storitve kaznivega dejanja - odvzem prstnih odtisov - kršitev osebnostne pravice - načelo kontradiktornosti - neenako obravnavanje - pravno relevantna dejstva - pravica do zakonitega sodnika
Toženca sta ravnala po navodilih nadrejenih, za odvzem prstnih odtisov in fotografiranje sta prejela ustno odredbo in sta bila to navodilo dolžna upoštevati. Tožnik ni izkazal niti konkretizirano zatrjeval, da sta ravnala nedopustno in protipravno iz osebnih razlogov, oziroma da naj bi šlo za dejanja, ki sta jih skrila pod plašč avtoritete svoje službe.
padec na poledenelem pločniku - nevarna stvar - posipanje proti poledici - opozorilne table
Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopenjskim, da je šlo za povsem običajno pohodno površino, ki za povprečnega posameznika ni mogla predstavljati nevarne stvari, in šteje za zmotno pritožbeno stališče, da je površina, na kateri se nahaja led, neobičajna pohodna površina. Pravilno je tudi obrazložilo, da je o tem, da poledenela tla v zimskem času niso nevarna stvar, hoja po njih pa ni nevarna dejavnost, že zavzelo stališče tudi Vrhovno sodišče, sledi mu tudi prevladujoča praksa višjih sodišč.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00053458
ZP-1 člen 66, 66/2. ZJRM-1 člen 6, 6/2.
zahteva za sodno varstvo - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi - udarec
Ker sodbe, s katero je bilo odločeno v zahtevi za sodno varstvo, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepolne ugotovitve dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče na ugotovitve sodišča prve stopnje vezano in storilec ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je oškodovanka najprej udarila njega, da mu je nagonsko odletela roka in ji je udarec vrnil, da ni nasedel njeni nadaljnji provokaciji, in da ugotovitvam policistov ni mogoče slediti kot verodostojnim, saj je ena izmed prič bivši policijski inšpektor, čigar žena je najboljša prijateljica oškodovanke.
OZ člen 190, 190/1, 191, 193.. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 22, 22/1, 22/2, 32, 32/3.. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženec skladno z navedenimi določili Uredbe ni bil upravičen od tožnice terjati povračila stroškov za nastanitev, saj mu jih je že izplačevala ESZD.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00053004
ZNP-1 člen 6, 6/2, 44, 44/1, 55, 55/2, 56, 57, 57/2, 57/3, 61, 62, 62/1, 70, 70/1, 70/2. DZ člen 239, 239/2, 239/3. ZBPP člen 13. ZST-1 člen 11, 11/6.
plačilo pravdnih stroškov - stroški skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - materialni položaj - minimalni mesečni dohodek - finančno stanje - premoženjske razmere - dohodki - namen skrbništva - postopek po uradni dolžnosti - vodenje postopka v javnem interesu - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec psihiatrične stroke - brezplačna pravna pomoč - odločitev po prostem preudarku
Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njene osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje in za zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov.
Če oseba, ki se postavi pod skrbništvo, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka brez škode za svoje socialno stanje, lahko sodišče po prostem preudarku ob upoštevanju meril, ki veljajo za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka po določbah ZBPP, odloči, da se stroški krijejo iz sredstev sodišča.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-1, 403, 403/1, 403/1-1.
ustavitev postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - davčna odločba - davčne obveznosti - naknadna odmera doplačila davka
Dolžnik ima (na podlagi uvodnega stavka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP) pravico dokazovati, da kljub izdaji take odločbe ni ravnal nepošteno in nevestno. Zgolj s trditvijo, da je vso listinsko dokumentacijo posredoval računovodstvu, dolžnik ne more izpodbiti zakonske domneve, saj je sam odgovoren za pravilno in pošteno prikazovanje oziroma obračun davkov.
Dolžnik ne more izpodbijati same davčne odločbe, razen če bi dokazal, da je bila ta odpravljena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka glede organizacije dela in poslovanja samostojna in avtonomna in da ni v pristojnosti sodišča ocenjevanje primernosti oziroma učinkovitosti izvedene reorganizacije.
DZ člen 135, 136, 136/1, 141, 141/8. URS člen 22, 25.
odločanje o stikih z otrokom - drug izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Kot že pojasnjeno, je izvedenka dr. C.C. ugotovila tudi določene psihične spremembe na njunem zdravju ter predlagala, da je v trenutni situaciji potrebno omejiti stike med očetom in mld. otrokoma, predvsem zaradi varovanja koristi mld. otrok.
ZP-1 člen 8, 21, 21/2. ZCestn člen 42, 42/1, 42/1-10, 50, 50/4, 50/4-8.
zahteva za sodno varstvo - eventualni naklep - zavestna malomarnost - sankcije - opomin - cestnina - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine
Storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je kot dolgoletni voznik istega motornega vozila zavedal, da lahko stori dejanje, ki pomeni kršitev zakona in je predpisano kot prekršek, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo, ker se je očitno zanašal na to, da je število osi na OBU napravi ustrezno nastavljeno, kar je v skladu s 26. členom KZ-1 definirano kot zavestna malomarnost.
Prekršek po 8. alineji četrtega odstavka 50. člena ZCestn stori posameznik, ki prevozi točko cestninjenja z OBU napravo neustreznega cestninskega razreda. Bistvo storilcu očitanega prekrška je v neizpolnitvi predpisane obveznosti nastavitve ustreznega števila osi vozila na OBU napravi, posledica neizpolnitve take obveznosti pa je nastanek škode v obliki premalo obračunane cestnine. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da so predpisane obveznosti bile izpolnjene ravno zaradi tega, ker je bil storilcu izdan plačilni nalog, in ne pred izdajo plačilnega naloga. Storilčeva obveznost je bila nastaviti pravilno število osi, kar je storilec izpolnil po tem, ko je bil s strani podjetja, za katerega je opravljal prevoz, obveščen o tem, da število osi ni ustrezno nameščeno. To jasno izhaja iz dejstev, da ob povratku v Slovenijo ni bila zaznana istovrstna kršitev predpisov.
ZGD-1 člen 387, 387/3, 387/4, 389, 398, 590, 590/2, 590/2-1. ZSReg člen 17, 17/1, 40, 40/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 137.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - registrski postopek - vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja - vpis skupščinskega sklepa o prenosu delnic v sodni register - udeležba v postopku - udeleženci postopka - manjšinski delničar - pravni interes manjšinskih delničarjev - prebitje registrske zapore - kršitev pravice do izjave - listine, ki so podlaga za vpis
Kadar sodišče odloči o prebitju registrske zapore in v sodni register kljub manjkajoči listini vpiše sklep skupščine družbe o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, je treba manjšinskim delničarjem priznati pravico do udeležbe v registrskem postopku vpisa takega sklepa v sodni register.
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje predlagatelju izdalo odredbo z dne 2. 9. 2021 o dopolnitvi predloga, s katero ga je pozvalo, da v roku 15 dni predloži manjkajočo izjavo poslovodstva iz 1. točke drugega odstavka 590. člena v zvezi z drugim odstavkom 387. člena ZGD-1 (glede katere se nanaša prebitje registrske zapore), poleg tega pa še pisno poročilo glavnega delničarja in poročilo revizorja o primernosti ponujene denarne odpravnine.
Pritožnica utemeljeno uveljavlja kršitev pravice do izjave, ker se ni imela možnosti izjaviti do predloga predlagatelja, na katerega se sodišče sklicuje v razlogih sklepa in s katerim naj bi upravičil vpis, kljub neizpolnitvi odredbe (prvi odstavek obrazložitve sklepa). Navedena kršitev je narekovala razveljavitev sklepa registrskega sodišča in vrnitev zadeve v novo odločanje. Z vrnitvijo zadeve v novo odločanje pritožbeno sodišče ne odreja vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov, pač pa le nalaga registrskemu sodišču, da o zahtevku za vpis še enkrat odloči. Izbris opravljenega vpisa lahko registrsko sodišče opravi šele, če bo v ponovljenem odločanju zahtevek pravnomočno zavrnjen
Prvi odstavek 112. člena ZMed je treba razumeti tako, da je dolžnik za vse svoje uporabnike dolžan oblikovati paket programov, ki vključuje programe posebnega pomena, vse ostale programe, torej tudi programe upnikov v tej zadevi, pa vključiti v svoje pakete pod enakopravnimi pogoji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00053556
ZUreP-2 člen 206, 299. ZUreP-1 člen 105. OZ člen 82. ZPP člen 339, 399/2, 339/2-8. ZDavP člen 58, 59.
denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina za razlaščena zemljišča - določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče - odškodnina za razlastitev nepremičnine po Zakonu o urejanju prostora - materialnopravna podlaga za odločitev - uporaba ZUreP-2 - izvensodna poravnava - smernice - vračanje zemljišča v kompleksu - dokazni postopek s sodnim izvedencem - pisno izvedensko mnenje - pripombe strank na izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - cenitev vrednosti nepremičnine - davčni odtegljaj - uporabnina - izgubljeni dobiček - status nepremičnine - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - status razlaščene nepremičnine - zamudne obresti - razlaga spornih določil pogodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dne 15.7.2014, ko sta udeleženca sklenila Izvensodno poravnavo, ZUreP-2 še ni bil sprejet; določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče je tedaj urejal ZUreP-1. Ker udeleženca ob sklepanju izvensodne poravnave nista mogla predvideti zakonodajne spremembe, in sta določitev odškodnine prepustila sodišču po za to predvidenem materialnem predpisu, je pravilno razlogovanje sodišča, da se uporabi ZUreP-2, ki v času odločanja ureja določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče. ZUreP-1 se je prenehal uporabljati z začetkom uporabe ZUreP-2, to je 1.6.2018 (299. člen ZUreP-2). Upoštevajoč še dejstvo, da predlagatelj izpostavlja zanj ugodnejšo materialno pravno ureditev iz ZUreP-2, pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost odločitve, da se odškodnina določa na podlagi določil ZUreP-2. Materialno podlago za odločitev pa predstavljajo tudi smernice, ki sta jih udeleženca določila v drugem odstavku 12. člen Izvensodne poravnave. Medsebojni dogovor o delni ureditvi spornega razmerja sta namreč sklenili upoštevajoč, da bo popolna odškodnina določena z upoštevanjem sledečih parametrov: na osnovi cenitve neodvisnih sodnih cenilcev ustrezne stroke, ki bodo pri vrednotenju zemljišč upoštevali tržno vrednost nepremičnine, namensko rabo pred uveljavitvijo prostorskega akta, na podlagi katerega je bila nepremičnina namenjena za graditev mejnega prehoda ter dejansko stanje nepremičnine ob uvedbi razlastitvenega postopka, brez izboljšav, ki jih je financirala nasprotna udeleženka.
Pritožbeno sodišče ocenjuje postopek obravnavanja izvedenskega mnenja in njegovih dopolnitev za izredno natančen, skrben in razumevajoč do predlagateljevih pripomb, ki so velikokrat presegale potrebno natančnost, zlasti pri presoji primerljivih prodaj in zahtevane podrobnosti njihove analize. Ni res, da se izvedenec ni opredelil do vprašanj v zvezi z – v prvi in drugi dopolnitvi izvedenskega mnenja uporabljenimi – korekcijskimi faktorji.
Predmet cenitve je stanje nepremičnine ob uvedbi razlastitvenega postopka.
V času odpovedi zahtevkom še ni veljal ZUreP-2, ki poslovno škodo izrecno omenja kot škodo zaradi razlastitve (206. člen ZUreP-2). V času sklepanja Izvensodne poravnave veljaven ZUreP-1 je v 105. členu kot sestavine odškodnine omenjal stranske stroške, povezane z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine. Pravilno je sklepanje, da 12. člen Izvensodne poravnave, ki določa še sporni del odškodnine, ne vključuje škode v zvezi z odstranjenima panojema, zabojnikom. To določilo se izrecno sklicuje na tržno vrednost nepremičnine, zato tudi jezikovna razlaga privede do enakega zaključka. Izgubljeni dobiček kot izpad dohodka zaradi nezmožnosti oglaševanja na roto panoju in izguba možnosti oddajanja zabojnika v najem, kar predlagatelj uveljavlja v tem postopku, zato ni sestavni del odškodnine, za katero sta se predlagatelja dogovorila, da je, kolikor presega znesek 91.442,00 EUR, še sporna.
Pritožniku je prisojen bruto znesek odškodnine, vendar zaradi davčne obveznosti lahko dobi zmanjšan, neto znesek. Obračun davčnega odtegljaja ni predmet tega nepravdnega postopka. V trenutku odločanja niti obstoj niti višina davčne obveznosti nista znani, saj davčna obveznost nastane šele s trenutkom plačila odškodnine (58. in 59. člen ZDavP). Razmerje med predlagateljem in državo glede plačila davščin je upoštevano s tem, da je upoštevan pribitek v višini 7 % - zaradi razlastitve.
Ker so stališča udeležencev glede dogovora o plačilu zamudnih obresti sporna, je vsebino dogovora glede ne/plačila zamudnih obresti treba ugotavljati. Izvensodna poravnava je le eden od dokazov, s katerimi udeleženca dokazujeta dogovor glede plačila zakonskih zamudnih obresti; njena jezikovna razlaga (prvi odstavek 82. člena OZ) je le ena od možnosti za ugotovitev vsebine dogovora o zamudnih obrestih. Zgolj jezikovna razlaga sklenjene Izvensodne poravnave ne zadošča. Skupni namen pogodbenikov je (lahko) ugotovljiv tudi iz vsebine pogajanj, torej iz listin, na katere se sklicuje predlagatelj in iz izpovedi pogodbenikov ter prič, ki so pri pogajanjih ali sklepanju izvensodne poravnave sodelovali3. Ker se sodišče prve stopnje do teh dokazov ni izreklo, je kršena pravica do izjave, kar predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je po določbi tretjega odstavka 168. člena ZPP plačilo sodne takse, katere plačila je bil oproščen tožnik, na podlagi sklepa z dne 1. 10. 2021, naložilo v plačilo toženi stranki. Taksa je bila odmerjena na 172,80 EUR in sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sklepa sklicevalo na sklenjeno sodno poravnavo z dne 14. 9. 2021, iz katere izhaja dogovor strank, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka in je zato toženi stranki naložilo plačilo 50 % sodne takse v višini 86,45 EUR. Pravilno tožena stranka v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča materialnopravno napačna. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da sta se stranki s poravnavo z dne 14. 9. 2021 dogovorili, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.
razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - izpodbojnost - dobra vera
Da je pravni posel iz skupnega premoženja, ki ga sklene en zakonec brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen le v primeru, če pridobitelj ni bil v dobri veri.
denarna odškodnina - deljena odgovornost - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Sodišče je upoštevalo, da je tožnik star 36 let, poškodba vpliva na njegovo poklicno udejstvovanje, saj se v glavnem ukvarja s fizičnim delom, kmetovanjem. Poškodba se nanaša na desno roko, ki je tožnikova dominantna, tožnik pa bo te nevšečnosti trajno trpel. Sodišče je upoštevalo, da je tožnik oviran pri življenjskih aktivnostih, ki so zanj pomembne z vidika ohranjanja socialne povezanosti.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obdolženčevega materialnega stanja pravilno upoštevalo, da obdolženec živi v skupnem gospodinjstvu s staršema ter mlajšim bratom, ki je sicer že polnoleten vendar ni v rednem delovnem razmerju, in je postopalo pravilno, ko je ugotavljalo dohodke vseh družinskih članov, ki so jih prejeli v treh mesecih pred mesecem vložitve predloga za oprostitev plačila stroškov postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00053583
KZ-1 člen 20, 20/2, 55, 55/1, 204, 204/1. ZKP člen 372, 372-5, 394, 394/1.
izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - dvakratno odločanje
S sodbo Okrožnega sodišča v Celju opr. št. III K 24618/2020 izrečena zaporna kazen 2 (dveh) let in 9 (devet) mesecev zapora je pri obd. A. A. kot določena upoštevala dvakrat in sicer najprej v zadevi opr. št. I K 67667/2020 (ta sodba je postala pravnomočna 18. 12. 2021) in pa še v izpodbijani sodbi, ki je kronološko izrečena po izreku sodbe v zadevi opr. št. I K 67667/2020 dne 11. 11. 2021.