Ali je prekrškovni organ pravilno obravnaval storilčeve vloge v hitrem postopku o prekršku, je odločalo prvostopenjsko sodišče v postopku z zahtevo za varstvo zoper sklep prekrškovnega organa o zavrženju zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, ki je o tem tudi pravnomočno odločilo. Pritožbeno sodišče se v okviru postopka za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more spuščati v presojo pravilnosti take odločitve, saj so za sprejem izpodbijane odločitve pomembne le ugotovitve o tem, ali je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, kot je definiran po drugem odstavku 23. člena ZP-1, in ali je odločitev o odgovornosti za prekršek pravnomočna.
ZGD-1 člen 387, 387/3, 387/4, 389, 398, 590, 590/2, 590/2-1. ZSReg člen 17, 17/1, 40, 40/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 137.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - registrski postopek - vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja - vpis skupščinskega sklepa o prenosu delnic v sodni register - udeležba v postopku - udeleženci postopka - manjšinski delničar - pravni interes manjšinskih delničarjev - prebitje registrske zapore - kršitev pravice do izjave - listine, ki so podlaga za vpis
Kadar sodišče odloči o prebitju registrske zapore in v sodni register kljub manjkajoči listini vpiše sklep skupščine družbe o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, je treba manjšinskim delničarjem priznati pravico do udeležbe v registrskem postopku vpisa takega sklepa v sodni register.
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje predlagatelju izdalo odredbo z dne 2. 9. 2021 o dopolnitvi predloga, s katero ga je pozvalo, da v roku 15 dni predloži manjkajočo izjavo poslovodstva iz 1. točke drugega odstavka 590. člena v zvezi z drugim odstavkom 387. člena ZGD-1 (glede katere se nanaša prebitje registrske zapore), poleg tega pa še pisno poročilo glavnega delničarja in poročilo revizorja o primernosti ponujene denarne odpravnine.
Pritožnica utemeljeno uveljavlja kršitev pravice do izjave, ker se ni imela možnosti izjaviti do predloga predlagatelja, na katerega se sodišče sklicuje v razlogih sklepa in s katerim naj bi upravičil vpis, kljub neizpolnitvi odredbe (prvi odstavek obrazložitve sklepa). Navedena kršitev je narekovala razveljavitev sklepa registrskega sodišča in vrnitev zadeve v novo odločanje. Z vrnitvijo zadeve v novo odločanje pritožbeno sodišče ne odreja vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov, pač pa le nalaga registrskemu sodišču, da o zahtevku za vpis še enkrat odloči. Izbris opravljenega vpisa lahko registrsko sodišče opravi šele, če bo v ponovljenem odločanju zahtevek pravnomočno zavrnjen
stranska sankcija odvzema predmetov - odvzem vozila - leasingodajalec - lastnik vozila - pravica do izjave - delna razveljavitev sodbe
Vozilo, ki je bilo z izpodbijano sodbo odvzeto, je last lizingodajalca, uporablja pa ga lizingojemalka, pri čemer je po pogodbi predvideno odplačevanje obrokov še štiri leta. Povedano pomeni, da je bilo vozilo odvzeto lizingodajalcu in da bi sodišče lastniku moralo dati možnost izjave. Odvzem avtomobila pomeni poseg v ustavnopravno zavarovano pravico do zasebne lastnine, zato mora sodišče tak poseg presoditi tudi z vidika lastnika samega. Sodba ima sicer obširne razloge, ki se tičejo storilca prekrška in uporabnice, nima pa nobenih razlogov, iz katerih bi izhajala utemeljenost odvzema lastniku avtomobila (tudi z vidika lastnikovih možnosti za preprečitev nadaljnje uporabe vozila obdolženemu).
Sodišče prve stopnje je pri presoji obtožencu očitanega kaznivega dejanja v pritožbeno izpodbijani sodbi povsem prezrlo katere oblike kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po prvem odstavku 175. člena KZ-1 je bil sploh obtožen ter zanemarilo v tej zvezi sprejeto enotno sodno prakso, saj se je v razlogih oprostilne sodbe ukvarjalo predvsem z aspektom prostovoljnosti oškodovankinega početja, njene avtonomije odločanja ter načinom delitve prejetih denarnih sredstev.
predpostavke za izdajo zamudne sodbe - zamudna sodba - izpodbijanje zamudne sodbe - ničnost sklepa skupščine - sklepčnost tožbe - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor na tožbo - neobrazložen odgovor na tožbo - dokazni predlog za zaslišanje strank - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja
Ker sodišče pozna pravo, o pravilni aplikaciji pravnih pravil ne zaslišuje strank; tak dokaz je neprimeren. Zaslišanje je dokazno sredstvo, ki je namenjeno dokazovanju dejstev. Tako je že iz tega razloga jasno, da odgovor na tožbo, da gre v zadevi za pravna vprašanja, ne more voditi v sklep, da je v odgovoru tožena stranka predlagala svoje zaslišanje.
ZDR-1 člen 39, 39/1, 40, 40/1, 40/2.. OZ člen 131.
odškodnina zaradi kršitve konkurenčne prepovedi - vzročna zveza - konkurenčna prepoved - elementi odškodninske odgovornosti
Za obstoj odškodninske odgovornosti morajo biti podani vsi štirje elementi kumulativno - protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza in krivda. Ker je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da se pogodba z dne 7. 5. 2015 ni izvrševala, je pravilno sklepalo, da ni podana vzročna zveza med ravnanjem toženca in zatrjevano škodo, ki naj bi nastala tožeči stranki. Ker tožeča stranka ni več pogodbeno sodelovala z I. d. o. o. glede trženja prenosnih kapacitet, zato vtoževanih zneskov, ki jih je prejela družba J. d. o. o., tožeča stranka ne bi prejela izplačanih. Zato je že zaradi tega razloga sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
kazen zapora - način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - nepodaljšljiv rok - subjektivni razlogi - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - izvršitev izrečene zaporne kazni
Nesprejemljiva je trditev pritožnikov, da obsojenec dela v splošno korist ni opravil brez svoje krivde, ker si ni sam povzročil okoliščin, zaradi katerih dela ni mogel opraviti. Storitev kaznivega dejanja proizvodnje in izdelovanja prepovedanih drog, ki niso izključno za osebno rabo, za katerega je bil obsojen s sodbo Deželnega sodišča v Celovcu, je bila zagotovo zavestna in hotena, čeprav je verjetno obsojenec pričakoval, da njegovo dejanje ne bo odkrito. Tehtni so zato razlogi izpodbijanega sklepa, da je obsojenec storil kaznivo dejanje, zaradi katerega je prestajal (štiriletno) zaporno kazen, le nekaj mesecev po pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, s katero je bilo odločeno, da lahko namesto prestajanja kazni v ZPKZ opravi določeno število ur dela v splošno korist, torej v času, ko bi že moral opravljati delo v splošno korist (vabila za razgovor so bila obsojencu poslana že v mesecu oktobru in novembru), kar nedvomno potrjuje zaključke sklepa, da je obsojenec s tem, ko je storil novo, celo hujše kaznivo dejanje, za katerega je bil obsojen na zaporno kazen (ki jo je prestajal od 20. 12. 2017 do 23. 12. 2020), sam povzročil okoliščine, zaradi katerih dela v splošno korist ni mogel opraviti.
Sodišče prve stopnje je po določbi tretjega odstavka 168. člena ZPP plačilo sodne takse, katere plačila je bil oproščen tožnik, na podlagi sklepa z dne 1. 10. 2021, naložilo v plačilo toženi stranki. Taksa je bila odmerjena na 172,80 EUR in sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sklepa sklicevalo na sklenjeno sodno poravnavo z dne 14. 9. 2021, iz katere izhaja dogovor strank, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka in je zato toženi stranki naložilo plačilo 50 % sodne takse v višini 86,45 EUR. Pravilno tožena stranka v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča materialnopravno napačna. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da sta se stranki s poravnavo z dne 14. 9. 2021 dogovorili, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00053004
ZNP-1 člen 6, 6/2, 44, 44/1, 55, 55/2, 56, 57, 57/2, 57/3, 61, 62, 62/1, 70, 70/1, 70/2. DZ člen 239, 239/2, 239/3. ZBPP člen 13. ZST-1 člen 11, 11/6.
plačilo pravdnih stroškov - stroški skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - materialni položaj - minimalni mesečni dohodek - finančno stanje - premoženjske razmere - dohodki - namen skrbništva - postopek po uradni dolžnosti - vodenje postopka v javnem interesu - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec psihiatrične stroke - brezplačna pravna pomoč - odločitev po prostem preudarku
Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njene osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje in za zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov.
Če oseba, ki se postavi pod skrbništvo, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka brez škode za svoje socialno stanje, lahko sodišče po prostem preudarku ob upoštevanju meril, ki veljajo za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka po določbah ZBPP, odloči, da se stroški krijejo iz sredstev sodišča.
ZPP člen 11, 185, 185/1.. ZDR-1 člen 44, 126, 128, 128/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije (1999) člen 52.. OZ člen 191.
poklicno zavarovanje - zavrženje tožbe - prosto razpolaganje strank z zahtevki - plačilo nadurnega dela - odpoved zahtevkom
Sodišče prve stopnje je tožbo v delu, v katerem tožnik zahteva vključitev v obvezno dodatno zavarovanje in posledično plačilo prispevkov iz tega zavarovanja, pravilno zavrglo zaradi neizpolnjevanja procesne predpostavke. Zavzelo je pravilno stališče, da zahtevek tožnika za prijavo v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta s A. d. d., v B. za čas od 1. 10. 2012 dalje in plačilo prispevkov poklicnega zavarovanja ni čista denarna terjatev, ki bi jo lahko delavec uveljavljal neposredno pred pristojnim sodiščem.
Odločilno dejstvo v tem sporu je v tem, da je tožnik večkrat podpisal izjave (nazadnje ob prejemu obvestila o regresu za leto 2016, ko je prečrtal pripis, da podpisuje samo prejem regresa), da so vse zapadle obveznosti tožene stranke do njega poravnane in da med strankama ni odprtih terjatev, bistveno stališče pa je v tem, da takšne izjave same po sebi niso nedoločne in posledično neveljavne. Gre za materialnopravno presojo izjav v listinah, zato izpoved tožnika, da ni vedel, kaj podpisuje, ne more biti odločilna. Glede na izrecni pripis na listinah, da spodaj podpisani izjavlja, da ima delodajalec do njega poravnane vse finančne in materialne obveznosti ter da do njega nima odprtih nikakršnih terjatev, ni utemeljeno tožnikovo zatrjevanje, da je s podpisom zgolj potrjeval prejem regresa. Tožnik ni uveljavljal kakšnih drugih okoliščin, ki bi bile relevantne za presojo njegove volje ali razsodnosti pri podaji izjav, da so vse (zapadle) obveznosti tožene stranke do njega poravnane. V navedenem ni podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo nadurnega dela.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-1, 403, 403/1, 403/1-1.
ustavitev postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - davčna odločba - davčne obveznosti - naknadna odmera doplačila davka
Dolžnik ima (na podlagi uvodnega stavka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP) pravico dokazovati, da kljub izdaji take odločbe ni ravnal nepošteno in nevestno. Zgolj s trditvijo, da je vso listinsko dokumentacijo posredoval računovodstvu, dolžnik ne more izpodbiti zakonske domneve, saj je sam odgovoren za pravilno in pošteno prikazovanje oziroma obračun davkov.
Dolžnik ne more izpodbijati same davčne odločbe, razen če bi dokazal, da je bila ta odpravljena.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka izbrisa - neporavnane obveznosti - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - rok za ugovor - tek roka
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil sklep o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije objavljen na spletnih straneh AJPES 8. 9. 2021, upnik pa je vložil ugovor dne 16. 9. 2021, torej pravočasno.
ZMed člen 21, 21/2.. ZPP člen 286.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/1, 47/3, 109, 109/2.. KZ-1 člen 238.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - trpinčenje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Zmotno je stališče pritožbe, da že pravnomočna ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi utemeljuje obstoj odškodninske odgovornosti toženke iz tega naslova. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, napake v postopku odpovedi same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja delodajalca, pri čemer pa zloraba instituta izredne odpovedi ni bila ugotovljena (VIII Ips 263/2012).
Ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje zatrjevanih ravnanj trpinčenja ni presojalo kot celoto. To presojo je opravilo v 34. točki obrazložitve sodbe, v kateri je tudi pravilno zaključilo, da (zgolj) ugotovitve o vodenju postopkov zoper tožnika, četudi se je na koncu izkazalo, da ni storil nič nezakonitega, ne dajejo podlage za zaključek o trpinčenju tožnika na delovnem mestu.
DZ člen 135, 136, 136/1, 141, 141/8. URS člen 22, 25.
odločanje o stikih z otrokom - drug izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Kot že pojasnjeno, je izvedenka dr. C.C. ugotovila tudi določene psihične spremembe na njunem zdravju ter predlagala, da je v trenutni situaciji potrebno omejiti stike med očetom in mld. otrokoma, predvsem zaradi varovanja koristi mld. otrok.
Prvi odstavek 112. člena ZMed je treba razumeti tako, da je dolžnik za vse svoje uporabnike dolžan oblikovati paket programov, ki vključuje programe posebnega pomena, vse ostale programe, torej tudi programe upnikov v tej zadevi, pa vključiti v svoje pakete pod enakopravnimi pogoji.
posredniška pogodba - prodajna pogodba - sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - soglasje volj - kdo lahko izpolni in stroški izpolnitve - izpolnitev dolžnika ali tretjega
Tožeča stranka v predmetnem postopku ni trdila, da si je kot posrednik prizadevala najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, in da se ji je naročitelj (kar bi lahko bila v konkretnem primeru zgolj tožena stranka) zavezal, da ji bo za to dal določeno plačilo, če bo pogodba sklenjena. Ob izostanku zatrjevanja bistvenih sestavin posredniške pogodbe prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno presojati, ali je bila v konkretnem primeru tovrstna pogodba med pravdnima strankama sklenjena, zato mu ni mogoče očitati, da je, zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotno ugotovilo tudi dejansko stanje.
Pravno podlago za odločitev o zahtevku predstavljajo določbe OZ o sklenitvi pogodbe (tj. 15. člen in nadaljnji OZ).
S stališča trditvene podlage tožeče stranke oziroma v le-tej opisanega posla, predstavlja „glavni posel“ naročilo materiala (za izdelavo strojnih inštalacij za naročnika E. d. o. o.) pri toženi stranki, in sicer s strani tožeče stranke. Pri tem pa je obveznost plačila navedenega materiala (kot zatrjevano) lahko izpolnila tudi družba E. d. o. o., saj lahko obveznost izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji (271. člen OZ).
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kršitev obveznosti - izigravanje upnikov - potek časa - zdravstveno stanje
Vsaka kršitev dolžnikovih obveznosti - brez upoštevanja okoliščin konkretnega primera - še nima značilnosti nevestnega ali nepoštenega ravnanja, ki bi imelo za posledico nedovoljenost odpusta obveznosti. Zgolj zaradi pred 19 leti prijavljene terjatve v stečajnem postopku, ki je dolžnik v postopku osebnega stečaja ni navedel kot del svojega premoženja, kar je življenjsko logično pojasnil in opravičil s tem, da je na terjatev zaradi poteka časa in svojega zdravstvenega stanja pozabil, dolžniku ni mogoče očitati izigravanja zakona in / ali upnikov niti ni mogoč zaključek, da je zavestno (namenoma) pozabil navesti priznano terjatev (na račun katere ni prejel nobenega izplačila).
Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je obdolženi tujec, državljan BiH, kjer ima tudi stalno prebivališče in kjer tudi dejansko prebiva in da ni prisotna kakršnakoli okoliščina, ki bi ga vezala na Slovenijo v smislu družine, zaposlitve ali premoženja na njenem ozemlju.
Opis kaznivega dejanja, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po 134.a členu KZ-1. Vsi zakonski znaki so konkretizirani in omogočajo presojo, ali ravnanje, ki se očita obdolžencu, predstavlja uresničitev kaznivega dejanja, določitev predmeta postopka oziroma dokazovanja in obrambi sporočajo, kaj je predmet obtožbe. Iz opisa dejanja kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe je razvidno časovno obdobje, znotraj katerega se obdolžencu očita izvrševanje kaznivega dejanja, in sicer od maja 2018 do 10. 5. 2019. Nadalje opredeljena so ravnanja, ki se očitajo obdolžencu, konkretiziran pa je tudi nadaljnji zakonski znak, to je prestrašenost oškodovanca in njegovih bližnjih.
sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - prodaja premoženja - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - začetek prodaje - ustavna pritožba - prekinitev postopka - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka
Sklep o začetku stečajnega postopka je pravnomočen, zato ni nobene ovire, da se ne nadaljuje z unovčenjem stečajne mase in poplačilom upnikov. Dolžnica tudi sicer vsebine ustavne pritožbe ni izkazala. Kot izhaja iz njenih navedb, ustavna pritožba ni bila vložena v zvezi s to stečajno zadevo oziroma zoper sklep o začetku stečajnega postopka. Prav tako pa iz njenih navedb ne izhaja, da bi Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ta postopek zadržalo.