izbris subjekta vpisa - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor upnika - ustavitev postopka izbrisa - rok za ugovor - začetek teka roka
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil sklep o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije objavljen na spletnih straneh AJPES 8. 9. 2021, upnik C. d. o. o. pa je vložil ugovor dne 16. 9. 2021, torej pravočasno.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00053458
ZP-1 člen 66, 66/2. ZJRM-1 člen 6, 6/2.
zahteva za sodno varstvo - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi - udarec
Ker sodbe, s katero je bilo odločeno v zahtevi za sodno varstvo, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepolne ugotovitve dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče na ugotovitve sodišča prve stopnje vezano in storilec ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je oškodovanka najprej udarila njega, da mu je nagonsko odletela roka in ji je udarec vrnil, da ni nasedel njeni nadaljnji provokaciji, in da ugotovitvam policistov ni mogoče slediti kot verodostojnim, saj je ena izmed prič bivši policijski inšpektor, čigar žena je najboljša prijateljica oškodovanke.
Stroški začasnega zastopnika, postavljenega v zapuščinskem postopku dediču, ki živi v tujini in mu vročitve ni bilo mogoče opraviti, (5. točka drugega odstavka 82. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD), predstavljajo skupne stroške zapuščinskega postopka, saj je ta izveden v interesu vseh dedičev z namenom ureditve pravnih razmerij po njihovem pokojnem predniku.
Pritožbenim navedbam, da je mnenje brez vrednosti, ob povedanem ni mogoče slediti. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da strošek izdelave izvedenskega mnenja ustreza običajni višini stroškov take vrste, pa pritožnik ne izpodbija. Da je navedeni strošek potreben za vodenje stečajnega postopka, pa je pritožbeno sodišče že presojalo v okviru reševanja pritožbe zoper sklep o izdaji soglasja za pridobitev strokovnega mnenja.
predpostavke za izdajo zamudne sodbe - zamudna sodba - izpodbijanje zamudne sodbe - ničnost sklepa skupščine - sklepčnost tožbe - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor na tožbo - neobrazložen odgovor na tožbo - dokazni predlog za zaslišanje strank - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja
Ker sodišče pozna pravo, o pravilni aplikaciji pravnih pravil ne zaslišuje strank; tak dokaz je neprimeren. Zaslišanje je dokazno sredstvo, ki je namenjeno dokazovanju dejstev. Tako je že iz tega razloga jasno, da odgovor na tožbo, da gre v zadevi za pravna vprašanja, ne more voditi v sklep, da je v odgovoru tožena stranka predlagala svoje zaslišanje.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka izbrisa - neporavnane obveznosti - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - rok za ugovor - tek roka
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil sklep o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije objavljen na spletnih straneh AJPES 8. 9. 2021, upnik pa je vložil ugovor dne 16. 9. 2021, torej pravočasno.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - kršitev pravice obdolženca do obrambe - dokaz, pridobljen s kršitvijo pravice do zasebnosti - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija procesnih kršitev - odredba v kazenskem postopku - privolitev - protipravnost pridobljenih dokazov - zaslišanje priče - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - ustavna jamstva obdolženca - ponovitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - zavrnitev dokaznega predloga
Čeprav se sodišče druge stopnje v splošnem strinja s pritožnikom, da je bilo z brisom z obdolženčevega penisa poseženo v njegovo telesno celovitost in da je poseg povezan z obdolženčevo pravico do zasebnosti, ki je v 35. členu Ustave R Slovenije (v nadaljevanju Ustava) posebej zagotovljena, mu v nadaljevanju v smislu zatrjevanja neposredne kršitve te pravice ne pritrjuje. Poseg temelji na odkrivanju in dokazovanju kaznivih s ciljem uveljavljanja posameznikove kazenske odgovornosti iz 1. člena KZ-1. To je dopustni cilj, sam poseg z izvedbo pa je v nasprotju s pritožbeno obrazložitvijo, predpisan v drugem odstavku 149. člena in drugem odstavku 266. člena ZKP. Pomembno je, da smejo bris ustne sluznice vzeti policisti sami, medtem ko je bris s penisa zaradi razlike v načinu in usposobljenosti izvajalca predmet zdravniškega dejanja.
Enako kot zgoraj za odredbo velja za obdolženčevo privolitev v odvzem brisa, ko ta v drugem odstavku 149. člena ZKP ni zapovedana, v drugem odstavku 266. člena pa je izrecno določeno da smejo biti (druga) zdravniška dejanja opravljena brez preiskovančeve privolitve.
Pritožnik zatrjevane zakonske protipravnosti zgornjega poročila NFL ni obrazložil, ker bi sicer moral navesti določbe ZKP, po katerih se sodba na poročilo ne bi smela opreti. Glede na to je pomembno opozoriti, da s prepovedjo opiranja sodbe iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP niso zajeti vsi dokazi, ki smejo biti pridobljeni pred ali med kazenskim postopkom, ampak le (izrecno) določeni. Poročil NFL ni med njimi, kar pomeni, da so lahko predmet zgornje prepovedi le, ko se nahajajo v sestavu katerega od izrecno določenih dokazov.
Poudarjena obdolženčeva jamstva iz točke d tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in iz tretje alineje 29. člena Ustave v zvezi z uveljavljeno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP so nedvomna. Po drugi strani pa je njihova uresničitev odvisna od tako imenovanega stanja stvari v vsaki posamezni zadevi.
Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo zaradi pomanjkanja protipravnosti, kot ene od nujnih predpostavk odškodninske odgovornosti. Ugotovilo je, da tožnik ni imel pravnega naslova za bivanje v stanovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00053556
ZUreP-2 člen 206, 299. ZUreP-1 člen 105. OZ člen 82. ZPP člen 339, 399/2, 339/2-8. ZDavP člen 58, 59.
denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina za razlaščena zemljišča - določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče - odškodnina za razlastitev nepremičnine po Zakonu o urejanju prostora - materialnopravna podlaga za odločitev - uporaba ZUreP-2 - izvensodna poravnava - smernice - vračanje zemljišča v kompleksu - dokazni postopek s sodnim izvedencem - pisno izvedensko mnenje - pripombe strank na izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - cenitev vrednosti nepremičnine - davčni odtegljaj - uporabnina - izgubljeni dobiček - status nepremičnine - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - status razlaščene nepremičnine - zamudne obresti - razlaga spornih določil pogodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dne 15.7.2014, ko sta udeleženca sklenila Izvensodno poravnavo, ZUreP-2 še ni bil sprejet; določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče je tedaj urejal ZUreP-1. Ker udeleženca ob sklepanju izvensodne poravnave nista mogla predvideti zakonodajne spremembe, in sta določitev odškodnine prepustila sodišču po za to predvidenem materialnem predpisu, je pravilno razlogovanje sodišča, da se uporabi ZUreP-2, ki v času odločanja ureja določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče. ZUreP-1 se je prenehal uporabljati z začetkom uporabe ZUreP-2, to je 1.6.2018 (299. člen ZUreP-2). Upoštevajoč še dejstvo, da predlagatelj izpostavlja zanj ugodnejšo materialno pravno ureditev iz ZUreP-2, pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost odločitve, da se odškodnina določa na podlagi določil ZUreP-2. Materialno podlago za odločitev pa predstavljajo tudi smernice, ki sta jih udeleženca določila v drugem odstavku 12. člen Izvensodne poravnave. Medsebojni dogovor o delni ureditvi spornega razmerja sta namreč sklenili upoštevajoč, da bo popolna odškodnina določena z upoštevanjem sledečih parametrov: na osnovi cenitve neodvisnih sodnih cenilcev ustrezne stroke, ki bodo pri vrednotenju zemljišč upoštevali tržno vrednost nepremičnine, namensko rabo pred uveljavitvijo prostorskega akta, na podlagi katerega je bila nepremičnina namenjena za graditev mejnega prehoda ter dejansko stanje nepremičnine ob uvedbi razlastitvenega postopka, brez izboljšav, ki jih je financirala nasprotna udeleženka.
Pritožbeno sodišče ocenjuje postopek obravnavanja izvedenskega mnenja in njegovih dopolnitev za izredno natančen, skrben in razumevajoč do predlagateljevih pripomb, ki so velikokrat presegale potrebno natančnost, zlasti pri presoji primerljivih prodaj in zahtevane podrobnosti njihove analize. Ni res, da se izvedenec ni opredelil do vprašanj v zvezi z – v prvi in drugi dopolnitvi izvedenskega mnenja uporabljenimi – korekcijskimi faktorji.
Predmet cenitve je stanje nepremičnine ob uvedbi razlastitvenega postopka.
V času odpovedi zahtevkom še ni veljal ZUreP-2, ki poslovno škodo izrecno omenja kot škodo zaradi razlastitve (206. člen ZUreP-2). V času sklepanja Izvensodne poravnave veljaven ZUreP-1 je v 105. členu kot sestavine odškodnine omenjal stranske stroške, povezane z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine. Pravilno je sklepanje, da 12. člen Izvensodne poravnave, ki določa še sporni del odškodnine, ne vključuje škode v zvezi z odstranjenima panojema, zabojnikom. To določilo se izrecno sklicuje na tržno vrednost nepremičnine, zato tudi jezikovna razlaga privede do enakega zaključka. Izgubljeni dobiček kot izpad dohodka zaradi nezmožnosti oglaševanja na roto panoju in izguba možnosti oddajanja zabojnika v najem, kar predlagatelj uveljavlja v tem postopku, zato ni sestavni del odškodnine, za katero sta se predlagatelja dogovorila, da je, kolikor presega znesek 91.442,00 EUR, še sporna.
Pritožniku je prisojen bruto znesek odškodnine, vendar zaradi davčne obveznosti lahko dobi zmanjšan, neto znesek. Obračun davčnega odtegljaja ni predmet tega nepravdnega postopka. V trenutku odločanja niti obstoj niti višina davčne obveznosti nista znani, saj davčna obveznost nastane šele s trenutkom plačila odškodnine (58. in 59. člen ZDavP). Razmerje med predlagateljem in državo glede plačila davščin je upoštevano s tem, da je upoštevan pribitek v višini 7 % - zaradi razlastitve.
Ker so stališča udeležencev glede dogovora o plačilu zamudnih obresti sporna, je vsebino dogovora glede ne/plačila zamudnih obresti treba ugotavljati. Izvensodna poravnava je le eden od dokazov, s katerimi udeleženca dokazujeta dogovor glede plačila zakonskih zamudnih obresti; njena jezikovna razlaga (prvi odstavek 82. člena OZ) je le ena od možnosti za ugotovitev vsebine dogovora o zamudnih obrestih. Zgolj jezikovna razlaga sklenjene Izvensodne poravnave ne zadošča. Skupni namen pogodbenikov je (lahko) ugotovljiv tudi iz vsebine pogajanj, torej iz listin, na katere se sklicuje predlagatelj in iz izpovedi pogodbenikov ter prič, ki so pri pogajanjih ali sklepanju izvensodne poravnave sodelovali3. Ker se sodišče prve stopnje do teh dokazov ni izreklo, je kršena pravica do izjave, kar predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 33, 37, 85, 88, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 89/3, 200, 200/3.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev odpovedi - pravočasnost odpovedi - dokazna ocena - odpovedni razlog
Tožnica zmotno vztraja, da je odpoved nezakonita že zato, ker naj bi bila podana prepozno. Prikazuje kot da med pojmoma podaja odpovedi (s strani delodajalca) in vročitev odpovedi (delavcu) ni razlike in da morata biti podaja in vročitev nujno v sosledju, kar pa ne drži. Toženka je podala odpoved tožnici 21. 12. 2018, ko jo je prvič odposlala. Dejstvo, da je 5. 1. 2019 prišlo do napake pri vročanju, s čimer se tožnica strinja, in da je toženka tožnici 7. 1. 2019 znova poslala isto odpoved (vročitev opravljena 8. 1. 2019), ne pomeni, da je bila odpoved podana šele 7. 1. 2019.
Pri presoji zakonitosti odpovedi je sodišče vezano na dejanske opredelitve odpovednega razloga iz odpovedi. Toženka je tožnici v odpovedi očitala, da je 26. 10. 2018 in dodatno 7. 11. 2018 poskušala pridobiti premoženjsko korist, ki ji ne pripada - s tem, ko je predlagala priznanje (potrditev) viška 20 ur v zvezi z izdelavo Navodila službe zdravstvene nege in oskrbe DSO X. in druge poklicne aktivnosti, čeprav je večino tega dela opravila druga delavka.
Sodišče prve stopnje je s svojimi ugotovitvami preseglo navedeni okvir odpovedi, ko je tožnici očitalo razne nepravilnosti v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso bile predmet odpovedi. Tako po pravilnem opozorilu pritožbe toženka tožnici v odpovedi ni očitala neresničnega poročanja o tem, da je v prostem času v sestavo akta vložila veliko dela; da toženki ni poročala o tem, da je bistveni del prispeval zet ter druga delavka; da ni naredila obračuna dela; da se je neprimerno vedla do sodelavcev in delodajalca; da je nevestno opravila delo in kršila 33. člen ZDR-1.
razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - izpodbojnost - dobra vera
Da je pravni posel iz skupnega premoženja, ki ga sklene en zakonec brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen le v primeru, če pridobitelj ni bil v dobri veri.
ZPP člen 18, 18/3, 116, 116/1, 120, 120/2, 133, 133/1, 318, 339, 339/2, 339/2-3. Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) (2007) člen 2.
zamudna sodba - prepozen odgovor na tožbo - vročanje pravni osebi - vrnitev v prejšnje stanje - odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe - očitno neopravičen razlog - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - dogovorjena pristojnost - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti
Odsotnost zakonitega zastopnika ne more biti utemeljen razlog, da se toženka z vsebino pošiljk, naslovljenih nanjo, ne seznanja pravočasno.
Sklicevanje na nepristojnost (slovenskega) sodišča predstavlja uveljavljanje absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 18. členom ZPP. Vendar je glede na posebna pravila, ki so določena za izdajo zamudne sodbe, za presojo tako uveljavljane procesne kršitve odločilen dejanski okvir, ki je na razpolago sodišču prve stopnje ob izdaji zamudne sodbe. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnica tožbo vložila pred slovenskim sodiščem in se v njej sklicevala na slovensko pravo.
Sodišče upošteva nepristojnost slovenskega sodišča zaradi dogovora o pristojnosti tujega sodišča le na ugovor stranke in ne po uradni dolžnosti. Tovrsten ugovor mora biti podan pravočasno, sicer se šteje, da je toženec privolil v pristojnost slovenskega sodišča. Z vročitvijo tožbe je bila tako toženka seznanjena s tem, pred katerim sodiščem, v povezavi s katerim pravnim razmerjem in s kakšnim zahtevkom zoper njo tožnica uveljavlja sodno varstvo in je bilo od tedaj dalje toženki omogočeno s procesnimi dejanji vplivati na tek same pravde.
Sodišče prve stopnje je po določbi tretjega odstavka 168. člena ZPP plačilo sodne takse, katere plačila je bil oproščen tožnik, na podlagi sklepa z dne 1. 10. 2021, naložilo v plačilo toženi stranki. Taksa je bila odmerjena na 172,80 EUR in sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sklepa sklicevalo na sklenjeno sodno poravnavo z dne 14. 9. 2021, iz katere izhaja dogovor strank, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka in je zato toženi stranki naložilo plačilo 50 % sodne takse v višini 86,45 EUR. Pravilno tožena stranka v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča materialnopravno napačna. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da sta se stranki s poravnavo z dne 14. 9. 2021 dogovorili, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.
posredniška pogodba - prodajna pogodba - sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - soglasje volj - kdo lahko izpolni in stroški izpolnitve - izpolnitev dolžnika ali tretjega
Tožeča stranka v predmetnem postopku ni trdila, da si je kot posrednik prizadevala najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, in da se ji je naročitelj (kar bi lahko bila v konkretnem primeru zgolj tožena stranka) zavezal, da ji bo za to dal določeno plačilo, če bo pogodba sklenjena. Ob izostanku zatrjevanja bistvenih sestavin posredniške pogodbe prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno presojati, ali je bila v konkretnem primeru tovrstna pogodba med pravdnima strankama sklenjena, zato mu ni mogoče očitati, da je, zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotno ugotovilo tudi dejansko stanje.
Pravno podlago za odločitev o zahtevku predstavljajo določbe OZ o sklenitvi pogodbe (tj. 15. člen in nadaljnji OZ).
S stališča trditvene podlage tožeče stranke oziroma v le-tej opisanega posla, predstavlja „glavni posel“ naročilo materiala (za izdelavo strojnih inštalacij za naročnika E. d. o. o.) pri toženi stranki, in sicer s strani tožeče stranke. Pri tem pa je obveznost plačila navedenega materiala (kot zatrjevano) lahko izpolnila tudi družba E. d. o. o., saj lahko obveznost izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji (271. člen OZ).
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kršitev obveznosti - izigravanje upnikov - potek časa - zdravstveno stanje
Vsaka kršitev dolžnikovih obveznosti - brez upoštevanja okoliščin konkretnega primera - še nima značilnosti nevestnega ali nepoštenega ravnanja, ki bi imelo za posledico nedovoljenost odpusta obveznosti. Zgolj zaradi pred 19 leti prijavljene terjatve v stečajnem postopku, ki je dolžnik v postopku osebnega stečaja ni navedel kot del svojega premoženja, kar je življenjsko logično pojasnil in opravičil s tem, da je na terjatev zaradi poteka časa in svojega zdravstvenega stanja pozabil, dolžniku ni mogoče očitati izigravanja zakona in / ali upnikov niti ni mogoč zaključek, da je zavestno (namenoma) pozabil navesti priznano terjatev (na račun katere ni prejel nobenega izplačila).
dokazni predlog - načelo materialne resnice - pravica do poštenega postopka - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - mobilni telefoni - video posnetek kot dokaz
Storilec sodišču tudi očita, da je na obravnavi zaman poskušal predočiti videoposnetek incidenta kot dokaz, kjer je jasno videti in slišati policista B. B., na kakšen način mu je kot storilcu želel predočiti kazen oziroma kako mu je z grožnjo s sodiščem odvzel pravico do razjasnitve obtožbe. Tudi ta smiselno zatrjevana kršitev pravice storilca do poštenega postopka in možnosti izvedbe dokazov v svojo korist, v spisovnem gradivu ni izkazana, saj niti iz zahteve za sodno varstvo, niti iz zapisnikov o zaslišanju storilca in prič ne izhaja, da bi storilec predlagal pregled videoposnetka, ki naj bi nastal v obravnavanem dogodku. Po prepričanju pritožbenega sodišča pa tudi ob upoštevanju načela materialne resnice sodišče ni bilo dolžno izvesti tega dokaza
ZGD-1 člen 387, 387/3, 387/4, 389, 398, 590, 590/2, 590/2-1. ZSReg člen 17, 17/1, 40, 40/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 137.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - registrski postopek - vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja - vpis skupščinskega sklepa o prenosu delnic v sodni register - udeležba v postopku - udeleženci postopka - manjšinski delničar - pravni interes manjšinskih delničarjev - prebitje registrske zapore - kršitev pravice do izjave - listine, ki so podlaga za vpis
Kadar sodišče odloči o prebitju registrske zapore in v sodni register kljub manjkajoči listini vpiše sklep skupščine družbe o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, je treba manjšinskim delničarjem priznati pravico do udeležbe v registrskem postopku vpisa takega sklepa v sodni register.
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje predlagatelju izdalo odredbo z dne 2. 9. 2021 o dopolnitvi predloga, s katero ga je pozvalo, da v roku 15 dni predloži manjkajočo izjavo poslovodstva iz 1. točke drugega odstavka 590. člena v zvezi z drugim odstavkom 387. člena ZGD-1 (glede katere se nanaša prebitje registrske zapore), poleg tega pa še pisno poročilo glavnega delničarja in poročilo revizorja o primernosti ponujene denarne odpravnine.
Pritožnica utemeljeno uveljavlja kršitev pravice do izjave, ker se ni imela možnosti izjaviti do predloga predlagatelja, na katerega se sodišče sklicuje v razlogih sklepa in s katerim naj bi upravičil vpis, kljub neizpolnitvi odredbe (prvi odstavek obrazložitve sklepa). Navedena kršitev je narekovala razveljavitev sklepa registrskega sodišča in vrnitev zadeve v novo odločanje. Z vrnitvijo zadeve v novo odločanje pritožbeno sodišče ne odreja vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov, pač pa le nalaga registrskemu sodišču, da o zahtevku za vpis še enkrat odloči. Izbris opravljenega vpisa lahko registrsko sodišče opravi šele, če bo v ponovljenem odločanju zahtevek pravnomočno zavrnjen
denarna odškodnina - deljena odgovornost - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Sodišče je upoštevalo, da je tožnik star 36 let, poškodba vpliva na njegovo poklicno udejstvovanje, saj se v glavnem ukvarja s fizičnim delom, kmetovanjem. Poškodba se nanaša na desno roko, ki je tožnikova dominantna, tožnik pa bo te nevšečnosti trajno trpel. Sodišče je upoštevalo, da je tožnik oviran pri življenjskih aktivnostih, ki so zanj pomembne z vidika ohranjanja socialne povezanosti.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obdolženčevega materialnega stanja pravilno upoštevalo, da obdolženec živi v skupnem gospodinjstvu s staršema ter mlajšim bratom, ki je sicer že polnoleten vendar ni v rednem delovnem razmerju, in je postopalo pravilno, ko je ugotavljalo dohodke vseh družinskih članov, ki so jih prejeli v treh mesecih pred mesecem vložitve predloga za oprostitev plačila stroškov postopka.
odločitev o pravdnih stroških - delni umik tožbe - delna izpolnitev zahtevka - upravnik - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - prenakazilo prejetih sredstev
Tožeča stranka je tožbo sicer res delno umaknila zaradi plačil tožene stranke, vendar pa ta s plačili ni (delno) izpolnila zahtevka. Teh plačil namreč ni izvedla v svojem imenu in za svoj račun (iz svojega premoženja), temveč je vseskozi poudarjala, da plačuje v imenu in za račun etažnih lastnikov, oziroma da tisto, kar prejema od etažnih lastnikov, prenakazuje naprej tožeči stranki. Čeprav je torej tožeča stranka prejela nakazila iz računa tožene stranke (ki je upravnica), jih je prejela v imenu in za račun etažnih lastnikov. Zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je tožena stranka (v svojem imenu in za svoj račun) delno izpolnila iztoževano terjatev, zaradi česar naj bi bilo treba delne umike tožbe šteti za uspeh tožeče stranke.