dokazni predlog - načelo materialne resnice - pravica do poštenega postopka - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - mobilni telefoni - video posnetek kot dokaz
Storilec sodišču tudi očita, da je na obravnavi zaman poskušal predočiti videoposnetek incidenta kot dokaz, kjer je jasno videti in slišati policista B. B., na kakšen način mu je kot storilcu želel predočiti kazen oziroma kako mu je z grožnjo s sodiščem odvzel pravico do razjasnitve obtožbe. Tudi ta smiselno zatrjevana kršitev pravice storilca do poštenega postopka in možnosti izvedbe dokazov v svojo korist, v spisovnem gradivu ni izkazana, saj niti iz zahteve za sodno varstvo, niti iz zapisnikov o zaslišanju storilca in prič ne izhaja, da bi storilec predlagal pregled videoposnetka, ki naj bi nastal v obravnavanem dogodku. Po prepričanju pritožbenega sodišča pa tudi ob upoštevanju načela materialne resnice sodišče ni bilo dolžno izvesti tega dokaza
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka glede organizacije dela in poslovanja samostojna in avtonomna in da ni v pristojnosti sodišča ocenjevanje primernosti oziroma učinkovitosti izvedene reorganizacije.
denarna odškodnina - deljena odgovornost - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Sodišče je upoštevalo, da je tožnik star 36 let, poškodba vpliva na njegovo poklicno udejstvovanje, saj se v glavnem ukvarja s fizičnim delom, kmetovanjem. Poškodba se nanaša na desno roko, ki je tožnikova dominantna, tožnik pa bo te nevšečnosti trajno trpel. Sodišče je upoštevalo, da je tožnik oviran pri življenjskih aktivnostih, ki so zanj pomembne z vidika ohranjanja socialne povezanosti.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obdolženčevega materialnega stanja pravilno upoštevalo, da obdolženec živi v skupnem gospodinjstvu s staršema ter mlajšim bratom, ki je sicer že polnoleten vendar ni v rednem delovnem razmerju, in je postopalo pravilno, ko je ugotavljalo dohodke vseh družinskih članov, ki so jih prejeli v treh mesecih pred mesecem vložitve predloga za oprostitev plačila stroškov postopka.
Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je obdolženi tujec, državljan BiH, kjer ima tudi stalno prebivališče in kjer tudi dejansko prebiva in da ni prisotna kakršnakoli okoliščina, ki bi ga vezala na Slovenijo v smislu družine, zaposlitve ali premoženja na njenem ozemlju.
ZP-1 člen 8, 21, 21/2. ZCestn člen 42, 42/1, 42/1-10, 50, 50/4, 50/4-8.
zahteva za sodno varstvo - eventualni naklep - zavestna malomarnost - sankcije - opomin - cestnina - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine
Storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je kot dolgoletni voznik istega motornega vozila zavedal, da lahko stori dejanje, ki pomeni kršitev zakona in je predpisano kot prekršek, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo, ker se je očitno zanašal na to, da je število osi na OBU napravi ustrezno nastavljeno, kar je v skladu s 26. členom KZ-1 definirano kot zavestna malomarnost.
Prekršek po 8. alineji četrtega odstavka 50. člena ZCestn stori posameznik, ki prevozi točko cestninjenja z OBU napravo neustreznega cestninskega razreda. Bistvo storilcu očitanega prekrška je v neizpolnitvi predpisane obveznosti nastavitve ustreznega števila osi vozila na OBU napravi, posledica neizpolnitve take obveznosti pa je nastanek škode v obliki premalo obračunane cestnine. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da so predpisane obveznosti bile izpolnjene ravno zaradi tega, ker je bil storilcu izdan plačilni nalog, in ne pred izdajo plačilnega naloga. Storilčeva obveznost je bila nastaviti pravilno število osi, kar je storilec izpolnil po tem, ko je bil s strani podjetja, za katerega je opravljal prevoz, obveščen o tem, da število osi ni ustrezno nameščeno. To jasno izhaja iz dejstev, da ob povratku v Slovenijo ni bila zaznana istovrstna kršitev predpisov.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - kršitev pravice obdolženca do obrambe - dokaz, pridobljen s kršitvijo pravice do zasebnosti - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija procesnih kršitev - odredba v kazenskem postopku - privolitev - protipravnost pridobljenih dokazov - zaslišanje priče - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - ustavna jamstva obdolženca - ponovitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - zavrnitev dokaznega predloga
Čeprav se sodišče druge stopnje v splošnem strinja s pritožnikom, da je bilo z brisom z obdolženčevega penisa poseženo v njegovo telesno celovitost in da je poseg povezan z obdolženčevo pravico do zasebnosti, ki je v 35. členu Ustave R Slovenije (v nadaljevanju Ustava) posebej zagotovljena, mu v nadaljevanju v smislu zatrjevanja neposredne kršitve te pravice ne pritrjuje. Poseg temelji na odkrivanju in dokazovanju kaznivih s ciljem uveljavljanja posameznikove kazenske odgovornosti iz 1. člena KZ-1. To je dopustni cilj, sam poseg z izvedbo pa je v nasprotju s pritožbeno obrazložitvijo, predpisan v drugem odstavku 149. člena in drugem odstavku 266. člena ZKP. Pomembno je, da smejo bris ustne sluznice vzeti policisti sami, medtem ko je bris s penisa zaradi razlike v načinu in usposobljenosti izvajalca predmet zdravniškega dejanja.
Enako kot zgoraj za odredbo velja za obdolženčevo privolitev v odvzem brisa, ko ta v drugem odstavku 149. člena ZKP ni zapovedana, v drugem odstavku 266. člena pa je izrecno določeno da smejo biti (druga) zdravniška dejanja opravljena brez preiskovančeve privolitve.
Pritožnik zatrjevane zakonske protipravnosti zgornjega poročila NFL ni obrazložil, ker bi sicer moral navesti določbe ZKP, po katerih se sodba na poročilo ne bi smela opreti. Glede na to je pomembno opozoriti, da s prepovedjo opiranja sodbe iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP niso zajeti vsi dokazi, ki smejo biti pridobljeni pred ali med kazenskim postopkom, ampak le (izrecno) določeni. Poročil NFL ni med njimi, kar pomeni, da so lahko predmet zgornje prepovedi le, ko se nahajajo v sestavu katerega od izrecno določenih dokazov.
Poudarjena obdolženčeva jamstva iz točke d tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in iz tretje alineje 29. člena Ustave v zvezi z uveljavljeno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP so nedvomna. Po drugi strani pa je njihova uresničitev odvisna od tako imenovanega stanja stvari v vsaki posamezni zadevi.
ZPrCP člen 37, 37/5. ZP-1 člen 42, 42/6, 136, 136/1, 136/1-4. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
zahteva za sodno varstvo - zastaranje pregona za prekršek - absolutno zastaranje - zadržanje teka roka - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Pri presoji presoji vprašanja zastaranja pregona za prekršek je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - ZZUSUDJZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00053556
ZUreP-2 člen 206, 299. ZUreP-1 člen 105. OZ člen 82. ZPP člen 339, 399/2, 339/2-8. ZDavP člen 58, 59.
denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina za razlaščena zemljišča - določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče - odškodnina za razlastitev nepremičnine po Zakonu o urejanju prostora - materialnopravna podlaga za odločitev - uporaba ZUreP-2 - izvensodna poravnava - smernice - vračanje zemljišča v kompleksu - dokazni postopek s sodnim izvedencem - pisno izvedensko mnenje - pripombe strank na izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - cenitev vrednosti nepremičnine - davčni odtegljaj - uporabnina - izgubljeni dobiček - status nepremičnine - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - status razlaščene nepremičnine - zamudne obresti - razlaga spornih določil pogodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dne 15.7.2014, ko sta udeleženca sklenila Izvensodno poravnavo, ZUreP-2 še ni bil sprejet; določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče je tedaj urejal ZUreP-1. Ker udeleženca ob sklepanju izvensodne poravnave nista mogla predvideti zakonodajne spremembe, in sta določitev odškodnine prepustila sodišču po za to predvidenem materialnem predpisu, je pravilno razlogovanje sodišča, da se uporabi ZUreP-2, ki v času odločanja ureja določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče. ZUreP-1 se je prenehal uporabljati z začetkom uporabe ZUreP-2, to je 1.6.2018 (299. člen ZUreP-2). Upoštevajoč še dejstvo, da predlagatelj izpostavlja zanj ugodnejšo materialno pravno ureditev iz ZUreP-2, pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost odločitve, da se odškodnina določa na podlagi določil ZUreP-2. Materialno podlago za odločitev pa predstavljajo tudi smernice, ki sta jih udeleženca določila v drugem odstavku 12. člen Izvensodne poravnave. Medsebojni dogovor o delni ureditvi spornega razmerja sta namreč sklenili upoštevajoč, da bo popolna odškodnina določena z upoštevanjem sledečih parametrov: na osnovi cenitve neodvisnih sodnih cenilcev ustrezne stroke, ki bodo pri vrednotenju zemljišč upoštevali tržno vrednost nepremičnine, namensko rabo pred uveljavitvijo prostorskega akta, na podlagi katerega je bila nepremičnina namenjena za graditev mejnega prehoda ter dejansko stanje nepremičnine ob uvedbi razlastitvenega postopka, brez izboljšav, ki jih je financirala nasprotna udeleženka.
Pritožbeno sodišče ocenjuje postopek obravnavanja izvedenskega mnenja in njegovih dopolnitev za izredno natančen, skrben in razumevajoč do predlagateljevih pripomb, ki so velikokrat presegale potrebno natančnost, zlasti pri presoji primerljivih prodaj in zahtevane podrobnosti njihove analize. Ni res, da se izvedenec ni opredelil do vprašanj v zvezi z – v prvi in drugi dopolnitvi izvedenskega mnenja uporabljenimi – korekcijskimi faktorji.
Predmet cenitve je stanje nepremičnine ob uvedbi razlastitvenega postopka.
V času odpovedi zahtevkom še ni veljal ZUreP-2, ki poslovno škodo izrecno omenja kot škodo zaradi razlastitve (206. člen ZUreP-2). V času sklepanja Izvensodne poravnave veljaven ZUreP-1 je v 105. členu kot sestavine odškodnine omenjal stranske stroške, povezane z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine. Pravilno je sklepanje, da 12. člen Izvensodne poravnave, ki določa še sporni del odškodnine, ne vključuje škode v zvezi z odstranjenima panojema, zabojnikom. To določilo se izrecno sklicuje na tržno vrednost nepremičnine, zato tudi jezikovna razlaga privede do enakega zaključka. Izgubljeni dobiček kot izpad dohodka zaradi nezmožnosti oglaševanja na roto panoju in izguba možnosti oddajanja zabojnika v najem, kar predlagatelj uveljavlja v tem postopku, zato ni sestavni del odškodnine, za katero sta se predlagatelja dogovorila, da je, kolikor presega znesek 91.442,00 EUR, še sporna.
Pritožniku je prisojen bruto znesek odškodnine, vendar zaradi davčne obveznosti lahko dobi zmanjšan, neto znesek. Obračun davčnega odtegljaja ni predmet tega nepravdnega postopka. V trenutku odločanja niti obstoj niti višina davčne obveznosti nista znani, saj davčna obveznost nastane šele s trenutkom plačila odškodnine (58. in 59. člen ZDavP). Razmerje med predlagateljem in državo glede plačila davščin je upoštevano s tem, da je upoštevan pribitek v višini 7 % - zaradi razlastitve.
Ker so stališča udeležencev glede dogovora o plačilu zamudnih obresti sporna, je vsebino dogovora glede ne/plačila zamudnih obresti treba ugotavljati. Izvensodna poravnava je le eden od dokazov, s katerimi udeleženca dokazujeta dogovor glede plačila zakonskih zamudnih obresti; njena jezikovna razlaga (prvi odstavek 82. člena OZ) je le ena od možnosti za ugotovitev vsebine dogovora o zamudnih obrestih. Zgolj jezikovna razlaga sklenjene Izvensodne poravnave ne zadošča. Skupni namen pogodbenikov je (lahko) ugotovljiv tudi iz vsebine pogajanj, torej iz listin, na katere se sklicuje predlagatelj in iz izpovedi pogodbenikov ter prič, ki so pri pogajanjih ali sklepanju izvensodne poravnave sodelovali3. Ker se sodišče prve stopnje do teh dokazov ni izreklo, je kršena pravica do izjave, kar predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
stranska sankcija odvzema predmetov - odvzem vozila - leasingodajalec - lastnik vozila - pravica do izjave - delna razveljavitev sodbe
Vozilo, ki je bilo z izpodbijano sodbo odvzeto, je last lizingodajalca, uporablja pa ga lizingojemalka, pri čemer je po pogodbi predvideno odplačevanje obrokov še štiri leta. Povedano pomeni, da je bilo vozilo odvzeto lizingodajalcu in da bi sodišče lastniku moralo dati možnost izjave. Odvzem avtomobila pomeni poseg v ustavnopravno zavarovano pravico do zasebne lastnine, zato mora sodišče tak poseg presoditi tudi z vidika lastnika samega. Sodba ima sicer obširne razloge, ki se tičejo storilca prekrška in uporabnice, nima pa nobenih razlogov, iz katerih bi izhajala utemeljenost odvzema lastniku avtomobila (tudi z vidika lastnikovih možnosti za preprečitev nadaljnje uporabe vozila obdolženemu).
zahteva za sodno varstvo - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi - načelo materialne resnice - pridobitev dokazov na nezakonit način
S tem, ko je sodišče prve stopnje prekrškovni organ pozvalo, da predloži dokazilo o usposobljenosti policista za uporabo merilnika hitrosti, potrdilo o skladnosti tega merilnika hitrosti s predpisi o meroslovju in izpis meritev, opravljenih s tem merilnikom hitrosti v določenem časovnem obdobju, sodišče ni kršilo načela nepristranskosti, niti nobene določbe postopka o prekršku. Ravno nasprotno – sodišče je s tem ravnalo v skladu z načelom materialne resnice in hkrati z dokaznim predlogom, ki izhaja iz zahteve za sodno varstvo.
Ker je bila sodna taksa plačana na način in v roku, kot izhaja iz plačilnega naloga, se šteje, da je bila plačana na dan, ko je sodišče denarna sredstva prejelo na svoj račun. Fikcija umika pritožbe je zato nesorazmerna sankcija za nehoteno napako pri plačevanju sodne takse, ki je bila plačana pravočasno in v ustrezni višini.
ZLNDL člen 3, 3/1. ZSpo člen 64, 64/2. ODZ paragraf 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - lastninjenje po ZSpo - lastninjenje nepremičnine v uporabi športnega društva - lastninjenje po ZLNDL - pravica uporabe - neopredelitev do odločilnih dejstev - pravica do kontradiktornega postopka - enako varstvo pravic v postopku
V primerih, ko je društvo že pred uveljavitvijo ZSpo imelo na športnih objektih lastninsko pravico, lastninjenje in pravica lokalne skupnosti, da objekt razglasi kot objekt lokalnega pomena, ni mogla priti v poštev. Lastninjenju po ZSpo so lahko podvržene le nepremičnine, na katerih niso stali objekti v zasebni lasti. Za nepremičnine, ki se niso lastninile po ZSpo, pride v poštev lastninjenje po ZLNDL.
Sodišče prve stopnje je lastninsko pravico tožeče stranke na spornih nepremičninah presojalo zgolj z vidika pripadajočega zemljišča h gostišču M., ki pa ni bila edina podlaga, na kateri je tožeča stranka temeljila svoj tožbeni zahtevek. Zatrjevala je, da je do formalnega prenosa pravice uporabe nanjo kot dejanskega uporabnika spornih nepremičnin prišlo na podlagi (konkretno opredeljenih) upravnih odločb. Navedene trditve pomenijo samostojno in sklenjeno pravno celoto, ki je sodišče prve stopnje ni obravnavalo. Ker se sodišče prve stopnje do navedb in predlaganih podlag tožeče stranke ni opredelilo, ji je odvzelo možnost vsebinskega obravnavanja pred sodiščem ter s tem kršilo 22. člen Ustave RS. Enako varstvo pravic (22. člen Ustave) zahteva tudi, da sodišče svojo odločitev ustrezno obrazloži.
zavrženje tožbe zaradi neizkazanega pooblastila - tožba vložena po odvetniku brez predloženega pooblastila - poziv na predložitev pooblastila - opustitev predložitve pooblastila - naknadna predložitev pooblastila odvetniške družbe - prepozna predložitev pooblastila - popravni sklep - očitna pisna pomota - pisna pomota v uvodu odločbe - pritožba zoper popravni sklep - nepravilna izdaja popravnega sklepa - zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa - naknadno sosporništvo na aktivni strani
Iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila s sklepom z dne 18. 3. 2009 tožba tožnika A. A. zavržena, ker na poziv sodišča ni predložil pooblastila za Odvetniško družbo B., ki je vložila tožbo. Sklep o zavrženju tožbe je postal pravnomočen dne 14. 4. 2009. Sprememba, ki jo je v uvod sodbe vnesel popravni sklep, ni očitna pisna pomota. V konkretnem primeru ne gre za napako, ki bi nastala pri pisni izdelavi izdane odločbe oziroma pri sestavljanju njenega prepisa, temveč za vsebinsko odločitev, ali se je s predložitvijo pooblastila tožeči stranki pridružil nov tožnik oziroma, ali je s predložitvijo pooblastila odpadel razlog, zaradi katerega je bila tožba tožnika A. A. zavržena.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - nevložitev odgovora na tožbo - zamudna sodba - neplačevanje najemnine in stroškov - utemeljene okoliščine
Ker toženec ni plačeval najemnine in obratovalnih stroškov, kot se je zavezal v najemni pogodbi, mu je tožeča stranka po opominu utemeljeno odpovedala najemno pogodbo in zahtevala izpraznitev stanovanja. Pritožbeno sodišče razume stisko toženca ob nastali zdravstveni situaciji, vendar pa bi se toženec moral poslužiti možnosti, ki mu jo v takšni situaciji daje SZ-1 v določbi prvega odstavka 104. člena (sprožitev postopka za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopka za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ob hkratnem obvestilu o tem lastniku stanovanja).
ZST-1 člen 11, 12, 12a. ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 20.
delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - odlog plačila sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - upoštevno obdobje - nepremičnina v zasebni lasti - historični izpisek iz zemljiške knjige - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - ogroženost preživljanja
Pri odločanju o delni taksni oprostitvi in obročnem plačilu je sodišče pravilno upoštevalo, da mora tožniku po plačilu sodne takse mesečno ostati najmanj znesek 804,36 EUR, da ne bo ogroženo njegovo preživljanje. Če stranka mesečno ne razpolaga z navedenim zneskom, se po drugem odstavku 13. člena ZBPP šteje, da je njeno socialno stanje ogroženo.
ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 185/2, 189, 189/3, 189/4. ZZZDR člen 59, 59/2. DZ člen 74, 74/2.
objektivna sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - skupno premoženje bivših zakoncev - litispendenca - spor o obsegu skupnega premoženja - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - zakonska domneva - načelo enotnosti skupnega premoženja - napotitev na pravdo - istovetnost tožbenega zahtevka - odločanje o isti stvari - nedoločen tožbeni zahtevek - nepopolna tožba
S tožbo na ugotovitev deležev na skupnem premoženju ni treba zajeti vsega premoženja. Velja, da ugotovljen delež vsake od pravdnih strank predstavlja njen delež na celotnem skupnem premoženju.
Pri presoji, katero premoženje sodi v skupno premoženje in kakšni so deleži, je treba nujno izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja. To pomeni, da se delež posameznega zakonca določa na skupnem premoženju kot celoti in ne na posameznih premoženjskih enotah, ki tvorijo skupno premoženje.
Zakonec lahko v ločenih pravdah uveljavlja (nov) zahtevek na ugotovitev, da posamezne stvari spadajo v skupno premoženje, vendar pa bo določitev deležev na njem v prvem postopku učinkovala in zavezovala v naslednji pravdi, katere predmet bo druga stvar, ki prav tako spada v skupno premoženje.
S spremembo tožbe, torej z uveljavljanjem dodatnega zahtevka poleg obstoječega (da se ugotovi, da je delež na skupnem premoženju pravdnih strank enak), bi prišlo do nastopa litispendence.
Sodna odločba o deležih po naravi stvari vedno vsebuje odločitev o deležih obeh zakoncev na skupnem premoženju, (ne glede na to, katere stvari in/ali premoženje ima sodišče pred očmi pri ugotavljanju deležev), saj mora biti ta skupaj 100%. S tem, ko sodišče enemu prisodi manjši ali večji delež, hkrati odloči tudi, da je delež drugega večji ali manjši.
najemna pogodba - izselitev najemnika - neplačevanje najemnine in stroškov - solidarna obveznost dolžnikov - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - sprememba izreka na drugi stopnji
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka najemne pogodbe ni odpovedala, prav tako ni obvestila lastnika stanovanja o tem, da v stanovanju več ne živi oziroma predlagala iz tega razloga sklenitev aneksa. Sodišče prve stopnje je pravilno tudi navedlo, da socialna stiska tožene stranke ne more vplivati na dolžnost plačila obveznosti, h katerim se je zavezala s sklenitvijo najemne pogodbe.
ZPP člen 17. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 7, 8, 10, 11, 12, 13, 13/2, 14, 15, 16. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška) (2005) člen 965.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - splošna in posebna pristojnost - stalno prebivališče - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - prometna nesreča - premoženjska in nepremoženjska škoda - avtomobilska odgovornost - Hrvaška - pravo EU
Sodišče, ki je splošno pristojno za eno od toženih strank, je lahko pristojno tudi za ostale tožene stranke, če so tožbeni zahtevki med seboj tako tesno povezani, da jih je smotrno obravnavati in o njih odločati skupaj. Ključna je torej splošna pristojnost, tj. pristojnost po stalnem prebivališču (oziroma sedežu) ene od toženih strank, ne pa kakršnakoli (npr. posebna) pristojnost.
ZPP člen 3, 3/2, 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-7, 360, 360/1. OZ člen 6, 6/1. ZARSS člen 15, 15/2.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - vročanje sodnih pisanj - poziv za odgovor na tožbo - dokaz o opravljeni vročitvi - vročilnica - vsebina pošiljke - zapis vsebine pošiljke - vročilnica kot javna listina - dokazna moč javne listine - sprejem sodnih pošiljk - skrbnost dobrega gospodarstvenika - skrben pregled vsebine ovojnice - dolžnost preverjanja - manjkajoče listine - postopek mediacije - soglasje za mediacijo - prosto razpolaganje strank z zahtevki - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave
Na kuverti, v kateri je bila tožba s prilogami in formularnji, je označeno, da je sodišče prve stopnje toženki poslalo: (1) povabilo k postopku mediacije - obrazec m.poziv_g_v3, (2) soglasje k začetku mediacije - obrazec m.sogl-pod_v1, (3) poziv toženi stranki, naj odgovori na tožbo - obrazec g.Odg-smv_d5, (4) tožbo s prilogami, (5) brošuro in (6) obvestilo (da od 16. 11. 2020 procesni roki ne tečejo).
Vsak pravni subjekt se zaveda ali pa se mora zavedati strogosti posledic neupoštevanja določil pravdnega postopka. Zato skrbnost dobrega gospodarstvenika od naslovnika zahteva preverbo listin, ki se nahajajo v sodni pošiljki. In če v sodni pošiljki ni listin, ki so na njej navedene, mora naslovnik ustrezno ukrepati in od sodišča zahtevati dostavo manjkajočih listin. Tega pa toženka ni storila.
Predlog za izvajanje dokazov bi utegnil biti utemeljen kvečjemu k navedbam, da je toženka od sodišča poskusila pridobiti podatke o tem, zakaj ji niso bili dostavljeni vsi obrazci, ki so na kuverti citirani, pa je sodišče to njeno zahtevo zavrnilo. Česa takega pa toženka ni zatrjevala.