ZDR-1 člen 130, 130/1.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40, 40-2.
stroški prevoza na delo - plačilo stroškov
Plačilo stroškov prevoza na delo in z dela je urejeno v 130. členu ZDR-1, pri čemer se višina stroškov, če ni določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, določi s podzakonskim aktom (drugi odstavek 130. člena ZDR-1). S KPND je višina določena v višini stroškov javnega prevoza (2. točka 40. člena KPND). Med strankama je bilo sporno, ali je toženka tožniku dolžna plačati stroške nesubvencionirane vozovnice. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da mu je dolžna plačati stroške v tej višini, pri čemer je kot bistveno izpostavilo, kar pritožba zanemari, da je prevoz na delo in z dela izrecno izvzet iz subvencioniranja. Za prevoz na delo in z dela velja nesubvencionirana vozovnica in stroške v tej višini je toženka dolžna plačati tožniku. V vsakem primeru subvencioniranje ne pomeni, da je cena vozovnice nižja, ampak da jo v določeni višini krije nekdo drug, v konkretnem primeru Mestna občina A.
Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3.. ZDR-1 člen 88, 88/6, 109, 109/1, 111, 111/1, 111/1-5, 200, 200/1.. ZPP člen 137, 137/1, 370, 370/1.
stroški prevoza - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - dogovor o plači - plačilo prispevkov za socialno varnost
Prvostopenjsko sodišče je tožnici obračunane in izplačane stroške prevoza materialnopravno zmotno štelo za plačila stroškov, saj to niso bila. Trditve toženca o izplačilu stroškov prevoza kot načinu maksimiziranja mesečnih prihodkov, kar je B. B. z izpovedjo o boljši plači oziroma boljšem netu dopustila tudi za tožničin primer, utemeljujejo presojo, da so tožnici izplačani stroški prevoza dejansko predstavljali plačilo za delo oziroma plačilo dela plače, za kar se zavzema tožnica. Ker prvostopenjska ugotovitev, da ji je toženec vede izplačeval stroške prevoza na delo za razdaljo, s katere ni prihajala na delo, pomeni, da je toženec sam takšno ravnanje izvajal in dopuščal, niso relevantni prvostopenjski razlogi o tem, kdo konkretno naj bi bil na strani toženca pooblaščen za sklenitev dogovora o višji plači.
Pri presoji, ali je bila izredna odpoved s strani delavca po določbi 111. člena ZDR-1 zakonita, je pomembno le, da je na strani delodajalca podan razlog iz prvega odstavka 111. člena ZDR-1, sodišču pa pri tem ni treba posebej ugotavljati, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 14, 15, 16.. OZ člen 83, 86, 86/1, 94, 95, 95/1.
razlika v plači - odpoved terjatvi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da pogodbi o zaposlitvi zaradi oziroma v delu, v katerem sta se tožnici odpovedali vsem terjatvam zoper toženko, razen terjatvam iz te pogodbe nista nični.
Delavec se ne more vnaprej odpovedati pravicam iz delovnega razmerja, lahko pa prosto razpolaga s terjatvijo, ki je že zapadla, in se ji v tem okviru "odpove". Tako sta tožnici prosto razpolagali s terjatvijo iz naslova že zapadlih razlik v plači, ko sta s toženko sklenili pogodbi o zaposlitvi z dne 15. 5. 2019 in 16. 5. 2019, v katerih je vsebovana določba, da "pogodba predstavlja celoten dogovor med strankama in nadomešča vse morebitne prejšnje ustne in/ali pisne dogovore" ter da "pogodbeni stranki razen zahtevkov iz te pogodbe druga do druge nimata nobenih medsebojnih zahtevkov oziroma se tem izrecno odpovedujeta".
prenehanje stavbne pravice - izbris stavbne pravice - izvršba na denarno terjatev - obstoj terjatve
Upnik, ki je imel na stavbnih pravicah dolžnika zastavno pravico, je s prenehanjem stavbne pravice na podlagi določila drugega odstavka 264. člena SPZ po samem zakonu pridobil zastavno pravico na dolžnikovi terjatvi iz naslova nadomestila zaradi predčasnega prenehanja stavbnih pravic. Upnik je zato kot zastavni upnik utemeljeno predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - rubežem te terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika. Gre za jamstvo dolžnika v okviru realnega jamstva za dolg dejanskega dolžnika z ustanovljeno zastavno pravico na stavbnih pravicah, ne pa morebiti za nedovoljen poseg v drugo premoženje dolžnika, ki ni hkrati tudi osebni dolžnik upnika.
Izvršilni postopek tako ni namenjen ugotavljanju obstoja terjatve dolžnika do dolžnikvoega dolžnika. Vprašanje ostoja terjatve bo (lahko) predmet morebitnega pravdnega postopka zoper dolžnikovega dolžnika.
Sukcesivnost pri odločanju o vseh zahtevkih (primarno in podredno postavljenih) ne pomeni, da je izključeno skupno razpravljanje. Drugače kot pri eventualnem sosporništvu (prvi odstavek 192. člena ZPP), sodišče o vseh zahtevkih (v primeru, da primarnemu zahtevku ne ugodi) odloči z isto odločbo. Takšno je stališče teorije in sodne prakse. Tudi če to ne bi nujno veljalo, temveč bi bilo dopustno ločeno odločanje o primarnem in podrejenih zahtevkih, pa bi z vidika pravne varnosti in pravice do sodnega varstva že možnost, da bo o vseh zahtevkih razsojeno z eno odločbo, zahtevala, da se ob obstoju takšne negotovosti morebitnim stranskim intervenientom udeležbo dovoli že od začetka (pod pogojem, da za to izkažejo pravni interes).
ZDR-1 člen 7, 88, 88/2, 88/2-1, 88/3, 131, 131/4, 200, 200/3.. ZPP člen 144, 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vročitev odpovedi - zavrženje tožbe - regres za letni dopust - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - doktrina jajčne lupine
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala toženka potem, ko je tožnica odklonila prevzem odpovedi, ravnati skladno s 144. členom ZPP in odpoved pustiti na tožničinem delovnem mestu. Toženka je namreč odpoved v skladu z zgoraj navedeno določbo drugega odstavka 88. člena ZDR-1 vročala v prostorih delodajalca, zato se šteje, da je bila vročitev takrat opravljena. Šesti odstavek 88. člena ZDR-1 glede vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi odkazuje na smiselno uporabo pravil pravdnega postopka, kolikor ni drugače določeno s tem členom, vendar je glede prostorov delodajalca, kjer se opravlja vročanje, določba ZDR-1 jasna in ne zahteva, da se po neuspešni vročitvi odpoved pusti na delavčevi mizi. Ker se šteje, da je tožnica prejela odpoved 13. 11. 2018, je 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva, določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, pričel teči 14. 11. 2018 in se iztekel 15. 12. 2018. Tožnica je torej tožbo 24. 12. 2018 vložila po poteku roka.
Odločitev sodišča prve stopnje o mobingu in višini odškodnine, ki jo je tožnici priznalo iz tega naslova, je pravilna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved - kršitev prepovedi diskriminacije - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Direktorica je zanikala, da je podala odpoved ravno tožnici zaradi bolniškega staleža, vendar pa ni znala z ničemer ustrezno utemeljiti odločitve, zakaj je izmed večjega števila zaposlenih na delovnem mestu voznik-premikač (po ugotovitvi sodišča prve stopnje je bilo teh vsaj 30, po izpovedi direktorice celo 60) izbrala za presežno delavko ravno tožnico. Izpovedala je, da za to ni bilo posebnega razloga, da nima odgovora na to vprašanje, tako se je pač odločila. Takšno pojasnilo je povsem pavšalno in neprepričljivo in po pravilni oceni prvostopenjskega sodišča ne dokazuje, da pri podaji odpovedi tožnici ni bila kršena prepoved diskriminacije.
znižanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - materialni položaj - premoženjske razmere - preživninska obveznost - prihodki - osebni stečaj - gotovina - davčni organ - upniki - direktor družbe - neodplačni prenos premoženja - zemljiški dolg - odločilna dejstva - metodološki napotek - dokazno breme - negativno dejstvo
Glede na potrebe nasprotnega udeleženca ter upoštevaje dejstvo, da predlagatelj nima stikov z otrokom, ne hodi z njim na dopust, izlete in podobno, na zakoniti zastopnici pa je v celoti vsakodnevna skrb za nasprotnega udeleženca, je pravilen zaključek, da preživnina, ki je naložena predlagatelju v višini okoli 420 EUR, kar predstavlja nekaj več kot 61 % potreb nasprotnega udeleženca, kljub dodatnim preživninskim obveznostim predlagatelja, ni pretirana.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-8, 483, 483-6. ZFPPIPP člen 310.
stvarna pristojnost - postopek v gospodarskih sporih - spor v zvezi s stečajnim postopkom - načelo koneksnosti - novejša sodna praksa - v stečaju prerekana terjatev - izločitvena pravica
Novejša sodna praksa pojem povezanosti s stečajnim postopkom razlaga ožje, tako da šteje, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljano terjatvijo in stečajnim postopkom. Gre zlasti za primere, ko je terjatev v stečajnem postopku prerekana in jo zato upnik uveljavlja v pravdnem postopku, in primere izpodbojnih pravnih dejanj.
ZZK-1 člen 15.a, 141, 141/4.. SPZ člen 105, 105/6.
etažna lastnina - predlog za vpis dokončanja etažne lastnine - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo
Stališče sodišča prve stopnje, da na posebnem skupnem delu ni mogoč vpis solastninske pravice v korist drugega skupnega dela, je materialnopravno pravilno.
Po določbi četrtega odstavka 141. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) je treba s predlogom za vpis (dokončnega) oblikovanja etažne lastnine zahtevati vse vpise iz 15.a člena tega zakona. Povedano pomeni, da je treba vpisati vse posamezne dele stavbe v etažni lastnini, vse njene skupne dele in vse njene posebne skupne dele (pri vsakem od slednjih tudi lastninska pravica v korist tistih posameznih delov v etažni lastnini, v etažno lastnino vsakokratnega etažnega lastnika na katerem je vključena).
ZObr člen 88, 88/1, 98, 98a, 98a/3, 100a. ZSSloV člen 38, 40, 56. ZPP člen 18, 274.
zavrženje tožbe - akt vodenja in poveljevanja
Glede na navedeno zoper tak ukaz ni dopustno sodno varstvo, saj ne gre za akt delovnopravne narave, ampak akt vodenja in poveljevanja. Ker odločanje o obravnavani tožbi ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP), jo je sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP pravilno zavrglo.
Delna zamudna sodba temelji na neizpodbojni domnevi, da toženka zaradi pasivnosti, tj. ker ni odgovorila na tožbo, priznava tožničine dejanske navedbe, s katerimi ta utemeljuje 3. in 4. točko tožbenega zahtevka. Prvostopenjsko sodišče je materialnopravno utemeljeno ugodilo tožbenim zahtevkom za plačilo nadomestil plač za obdobje od septembra 202o do 20. 12. 2020 in dela regresa za letni dopust za leto 2020, za katere iz tožbenih navedb izhaja, da jih toženka tožnici ni izplačala (126. in 161. člen ZDR-1).
plačilo sodne takse - procesna predpostavka - domneva o umiku pravnega sredstva
V skladu s prvim odstavkom 29.b člena ZIZ mora biti ob vložitvi predloga za izvršbo, ugovora ali pritožbe plačana sodna taksa. V drugem odstavku istega člena je določeno, da mora biti sodna taksa plačana najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse. Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (peti odstavek 29.b člen ZIZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00053203
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-d. URS člen 8, 29, 31, 35, 36, 36/3. ZKP člen 10, 216, 216/1, 234, 234/1, 269, 269/1-2, 355, 355/1, 371, 371/1-11, 371/2, 378, 378/4. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3, 245, 245/1, 245/2, 307, 307/1.
neupravičen promet s prepovedanimi drogami - pranje denarja - nedovoljen promet z orožjem - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - sodba tujega sodišča kot dokaz - učinek pravnomočnosti sodbe - priznanje soobtoženca kot dokaz - načelo neposrednosti - neposredno zaslišanje - privilegij zoper samoobtožbo - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - dokazni predlog za zaslišanje priče - zaslišanje razbremenilnih prič - zaslišanje obremenilne priče - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev dokaznega predloga za zaslišanje priče - nesubstanciran dokazni predlog - poročilo tajnih policijskih sodelavcev - posredna priča - navidezni odkup - prikriti preiskovalni ukrepi - predikatno kaznivo dejanje - predhodno kaznivo dejanje - hišna preiskava v nenavzočnosti obdolženca - navzočnost oseb pri hišni preiskavi - zastopnik
Odločilni dokaz predstavljajo ravno navedbe F. F., ki jih je o svojih neposrednih zaznavah navedenih dejstev glede obtoženca podal tajnim policijskim delavcem, saj tajni delavci v neposrednem stiku z obtožencem sicer niso bili. F. F. tako po presoji pritožbenega sodišča predstavlja ključno obremenilno pričo, na izjavah katere v pretežni meri temelji obsodba obtoženca.
V primeru obremenilnih izjav, ki jih sodišče dopusti kot dokaz, mora biti obrambi omogočeno zaslišanje avtorja teh obremenilnih izjav, kar mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Kadar sodišče kriminaliste zasliši o tem, kar jim je med izvajanem prikritih preiskovalnih ukrepov povedala neka oseba, gre dejansko za zaslišanje posrednih prič in je v takih primerih treba praviloma zaslišati neposredno pričo, torej tisto osebo, ki je neko dejstvo dejansko sama neposredno zaznala in ne zadošča zgolj zaslišanje osebe, kateri je neposredna priča le povedala o svoji zaznavi.
stroški zdravljenja v tujini - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
V takem primeru kot je predmetni, torej ni mogoče od zavarovanca zahtevati, da se takoj po operativnem posegu vrne v Slovenijo ter nadaljuje z obsevanjem in kemoterapijo, temveč je ključnega pomena, da se le-ta opravi takoj, torej po operativnem posegu. Zdravljenje v tujini je tako trajalo do 12. 1. 2016, ko tudi sodni izvedenec ugotavlja, da je bilo v Nemčiji zaključeno onkološko zdravljenje. Po navedenem datumu pa je zavarovanec zdravljenje nadaljeval v Sloveniji.
Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpolnjen dejanski stan, kot je določen v 44.a členu ZZVZZ tudi za odobritev oziroma plačilo stroškov zdravljenja v tujini in sicer tako za stroške radioterapije in pa stroške nabave zdravil (kemoterapije).
ustavitev izvršbe na premičnine - neuspešna dražba - druga dražba
Sodišče prve stopnje je ugotovilo edino pravno pomembno dejstvo, da se tudi na drugi dražbi niso prodale zarubljene stvari. Tega ga upnik ne izpodbija. Zakonska posledica v tem primeru je ustavitev izvršbe na premičnine v skladu s prvim odstavkom 95. člena ZIZ.
pogodba o odstopu terjatve v izterjavo - mandatna pogodba - oblika pogodbe - volja za sklenitev pogodbe - konkludentna dejanja - neuspešna izterjava - bistvene sestavine pogodbe - obligacija prizadevanja - plačilo za trud - plačilo glede na uspeh - nasprotna tožba - običajno plačilo - znižanje plačila - pravično plačilo - povračilo materialnih stroškov - nesklepčen zahtevek
Za sklenitev pogodbe o odstopu terjatev v izterjavo, ki je po svoji pravni naravi pogodba o naročilu (mandatna pogodba) in katere del so tudi sporni Dodatki, se ne zahteva nikakršna oblika, prav tako ni potrebno, da bi se volja za sklenitev izjavila z besedami, temveč zadoščajo že konkludentna ravnanja, to so tista ravnanja, ki sama po sebi ne pomenijo izjave volje za sklenitev pogodbe, toda je glede na okoliščine, v katerih so izvedena, mogoče zanesljivo sklepati, da takšna volja obstoji.
Tožena stranka dejansko ni ponudila nobenih trditev o običajnih višinah plačil (še manj o pravičnem plačilu), na podlagi česar bi sodišče prve stopnje sploh lahko presodilo, za koliko oziroma na koliko naj vtoževano plačilo zmanjša. Tega tožena stranka po presoji pritožbenega sodišča ni storila zato, ker je v osnovi trdila, da tožeča stranka sploh ni dokazala, da je opravila kakšno delo in da v primeru neuspeha pri izterjavi do plačila sploh ni upravičena - torej da ni upravičena do nobenega plačila, ne le do zmanjšanega. Znesek, ki ga je v nasprotni tožbi ponudila tožena stranka, tako niti ni predstavljal zmanjšanega plačila za opravljeno delo tožeče stranke, temveč kot je to navedla sama, le povračilo materialnih stroškov.
URS člen 22. ZIZ člen 57, 57/1, 58, 58/2, 270, 270/2. ZVKSES člen 15, 15/2, 19, 19/2, 20, 20/2, 20/3.
načelo kontradiktornost v postopku zavarovanja - zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi - vročanje odgovora na ugovor v izjavo dolžniku - pravočasno grajanje napak - subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe
Začasna odredba predstavlja sredstvo zavarovanja, katerega namen je zavarovati še neizvršljiv zahtevek. Za njeno izdajo se primarno uporabljajo določila ZIZ, ki zaradi sumarnosti postopka ne predvidevajo nadaljnjega odgovora dolžnika na upnikov odgovor na ugovor. Sodišče prve stopnje toženki zato ni bilo dolžno dati dodatne možnosti, da se do te vloge opredeli, in je pritožbeni očitek kršitve načela enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS neutemeljen. V postopku odločanja o začasni odredbi je poudarjeno načelo hitrosti in predvsem nujnosti zavarovanja terjatve, zato sodišče odloča z nižjim dokaznim standardom, načelo kontradiktornosti pa se vzpostavi naknadno v ugovornem postopku. Pritožnica je odgovor na ugovor prejela, zato bi morala konkretizirano navesti, katere nove trditve iz omenjene vloge, do katerih se ni mogla opredeliti, je sodišče upoštevalo, in na njih odgovoriti v pritožbi ter zgolj s pavšalnim očitkom o neenaki možnosti navajanja dejstev in dokazov ne more biti uspešna.
Ob ugotovitvi, da sta družbenika 17. 4. 2018, torej po pogodbeno dogovorjenem roku za izročitev nepremičnine, ustanovila novo družbo z istovrstno dejavnostjo, ki posluje in pridobiva nove projekte, medtem ko se je poslovanje toženke zaustavilo, pritožbeno sodišče nima pomislekov, da je z verjetnostjo izkazan tudi subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.