ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2. ZPP člen 7, 7/1, 212.
poslovni razlog - izrek sodbe - ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - prenehanje potrebe po delu delavca - delo študentov - samostojni podjetnik - agencijski delavec
Pri presoji utemeljenosti poslovnega razloga ni nepomembna okoliščina, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaposlenemu, na enakih delih zaposluje delavce za določen čas, najema agencijske delavce, študente …; ohranitev zaposlitve delavca ima načeloma prednost pred zagotavljanjem dela najetih delavcev, ki niso v delovnem razmerju pri delodajalcu, kadar se ta odloča za zmanjšanje ali racionalizacijo poslovanja.
Delo, ki sta ga v času podaje odpovedi in kasneje za toženko opravljala samostojna podjetnika, je spadalo v delokrog tožnikovega delovnega mesta varilec / ključavničar, kar pomeni, da dejansko ni prenehala potreba toženke po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi. Tudi ugotovitve o opravljanju dela agencijskega delavca v času podaje odpovedi in kasneje, utemeljujejo zaključek, da dejansko ni prenehala potreba toženke po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi.
V sporih o odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da ugodilni izrek vsebuje ugotovitev delovnega razmerja (kot dvostranskega pogodbenega razmerja med strankama), ne pa tudi ugotovitve o nezakonitosti oziroma razveljavitvi enostranskega akta delodajalca (odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Ugotovitev o slednjem predstavlja le podlago odločitve, ne pa predmeta odločitve.
OZ člen 13, 131, 168, 169, 190, 1035, 1041, 1041/2.
tožba na plačilo odškodnine - premoženjska škoda - protipravno ravnanje - odvzem stvari - vrnitev stroja - finančni leasing - asignacijska pogodba - rok plačila - pridržek lastninske pravice na premičnini - lastninska pravica na stvari - ugovor zastaranja - gospodarski subjekt - izgubljeni dobiček - navadna škoda - neupravičena obogatitev
Asignacija ne povzroči spremembe upnika ali dolžnika: asignant ne prevzame asignantovega dolga do asignatarja.
Ker tožnik ni plačal preostanka kupnine, kot je bilo dogovorjeno z Nakazilom, bi mu morala tožena stranka dati dodaten rok za izpolnitev, nato pa zahtevati izpolnitev od leasingodajalca.
Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (tretji odstavek 168. člena OZ). Tožnik ni zatrjeval in dokazoval, da je bager, ko ga je imel v posesti, oddajal v najem ali kako drugače služil z njim na trgu, niti, da je to nameraval, pa mu je bilo zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke to onemogočeno. Gola možnost, da se bager lahko oddaja, za prisojo odškodnine ne zadostuje.
nasilje v družini - ukrep po zpnd - psihično nasilje - ukrep prepovedi približevanja - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - izrek denarne kazni
Za izvršitev denarne kazni zadošča ugotovitev, da je dolžnik po izvršljivosti izvršilnega naslova vsaj enkrat kršil obveznost opustiti določeno ravnanje iz izvršilnega naslova.
ZD člen 67, 67/1, 67/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neveljavnost oporoke - neveljavna razpolaganja v pisni oporoki pred pričami - priče pri oporoki - relativna nesposobnost biti oporočna priča - oporočni dedič - zakoniti dedič
Oporočna priča, ki naj bi bila po ugotovitvah sodišča prve stopnje teta oporočnega dediča, ne sodi v krog relativno nesposobnih oseb biti priča.
pravnomočnost odločitve o glavni stvari - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - povrnitev pravdnih stroškov - poseben sklep o stroških postopka - posebni naknadni sklep o stroških - poseben sklep o višini stroškov - višina stroškov postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - odločitev o stroških postopka v sodbi - izrek sodbe - stroški po temelju - delež stroškov - nepopoln izrek o stroških - vsebina obrazložitve sodbe - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - načelo uspeha v pravdi - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - povračilo razlike stroškov postopka v primeru uspeha
Četrti odstavek 163. člena ZPP določa, da prvo sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, odloči o zahtevi za povrnitev stroškov, in sicer odloči katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari pa izda sklep o višini stroškov. V takšnem 'naknadnem' sklepu o stroških prvo sodišče ugotovi obseg potrebnih stroškov in njihovo višino zgolj odmeri, ne odloča pa o temelju oziroma o tem, kdo je dolžan povrniti potrebne stroške in v kakšnem deležu, saj je o tem odločeno že v odločbi, s katero se je postopek končal.
Če je toženka menila, da je odločitev zmotna in bi morala sodba glede temelja stroškov vsebovati tudi zavezo tožnice v razmerju do nje, bi morala sprejeto odločitev izpodbijati s pritožbo zoper sodbo ali pa predlagati v zakonsko določenem roku predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, pa tega ni. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je prvo sodišče z izpodbijanim sklepom (upoštevajoč sicer v obrazložitvi sodbe ugotovljen uspeh tožnice) utemeljeno odločilo zgolj o višini pravdnih stroškov tožnice, ki ji jih mora povrniti toženka.
sklep o dedovanju - vračunanje daril dedičev - zahtevek za izločitev iz zapuščine - izjava dediča - pritožbeni postopek - pritožbena novota - dovoljena pritožbena novota - dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
V skladu z določbo 220. člena ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediči so vezani le na pravnomočen sklep, zato lahko tudi po zaključenem naroku podajajo ugovore in dajejo izjave. Temu pritrjuje določba tretjega odstavka 205. člena ZD, ki dedičem omogoča podajanje izjav do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. To pa pomeni, da je uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri navajanje pritožbenih novot ni dovoljeno, izključena. Pritožnici imata zato možnost vračunanja daril zakonitemu dediču v dedni delež in izločitev po 32. členu ZD uveljavljati (tudi) v pritožbenem postopku. Zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - fiktiven razlog - pogodba o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožnica ni nadomeščala C. C., saj je slednja, preden je dne 1. 8. 2021 prišlo do mirovanja njenih pravic iz delovnega razmerja opravljala delo vodje sektorja, tožnica pa je opravljala delovne naloge na področju prenosa stanovanj in stanovanjske problematike, potreba po opravljanju teh nalog pa je bila trajne narave. Ker je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 2. točki prvega odstavka 68. člena Zakona o javnih uslužbencih fiktiven, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je na podlagi 56. člena ZDR-1 prišlo do transformacije pogodbe o zaposlitvi v nedoločen čas.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00088815
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2-5. ZJU člen 16, 16/3. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 16, 16/8. KPJS člen 40. ZPP člen 358, 358-5. ZDSS-1 člen 38, 38/1.
dodatek za izmensko delo - Direktiva 2003/88/ES - razlaga kolektivne pogodbe - plačilo nagrade in stroškov izvedenca
Po 5. točki 2. člena Direktive 2003/88/ES izmensko delo pomeni katerokoli metodo organizacije dela v izmenah, pri čemer si delavci izmenično sledijo na istih delovnih mestih po določenem vzorcu, ki je lahko prekinjen ali neprekinjen, vključno s krožnim, kar ima za posledico nujnost, da delavci delajo ob različnih urah v določenem dnevnem ali tedenskem obdobju. Čeprav si ni sledilo po pravilnem vzorcu zaporedja, je tožnikovo delo ustrezalo opredelitvi izmenskega dela v smislu Direktive, ki določa minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati pri organizaciji delovnega časa.
Tožnik je upravičen do dodatka za izmensko delo le za delo, opravljeno od 14.00 ure do 6.00 ure. Na podlagi 40. člena KPJS (ter sprejetima razlagama te določbe) določbe osmega odstavka 16. člena KPP ni mogoče razumeti in uporabiti drugače kot tako, da za delo, opravljeno med 6.00 in 14.00 uro, plačilo dodatka za izmensko delo ni določeno.
ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - oprostitev plačila sodne takse - napačna opravilna številka - vročanje taksnega opomina pooblaščencu - skrbnost stranke
Ker sodišče prve stopnje po nepravilno podani vlogi za taksno oprostitev, ki jo je treba pripisati premajhni skrbnosti tožnice, ni moglo ugotoviti, da se nanaša na obravnavano pravdno zadevo, je pravilno štelo, da tožnica v postavljenem roku ni podala vloge za taksno oprostitev niti plačala sodne takse za tožbo.
Dejstvo, da je toženka glavnico dolgovane obveznosti plačala pred izdajo sklepa o izvršbi, na odmero potrebnih pravdnih stroškov ni vplivalo. Kljub temu, da velja, da izvršilni stroški niso potrebni, če je bil sklep o izvršbi izdan potem, ko je dolžnik svojo obveznost poravnal, je potrebno upoštevati, da je del dolgovane obveznosti (zakonske zamudne obresti) toženka plačala šele po izdaji sklepa o izvršbi. Glede na višino dolgovane glavnice in zakonskih zamudnih obresti, pa stroški tožnice ne bi bili nižji, če bi ta predlog za izvršbo vložila le glede (v času izdaje sklepa o izvršbi) neplačanih zakonskih zamudnih obresti. Potrebni pa so bili tudi stroški za dopolnitev tožbe. V kolikor tožnica tožbe na poziv sodišča ne bi dopolnila, bi jo sodišče zavrglo, tožnica pa, glede na načelo uspeha, ne bi bila upravičena do povračila stroškov postopka.
ZIZ člen 71, 270, 270/1, 270/2, 270/3, 271, 271/1, 271/2. URS člen 22.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - odlog izvršitve odločbe - neprimerno sredstvo zavarovanja
Ni dovolj, da tožeča stranka v predlogu izkaže pogoje za začasno odredbo, pač pa mora predlagati takšno sredstvo zavarovanja, s katerim je mogoče doseči namen zavarovanja. Z začasno odredbo v delovnem sporu ni mogoče zahtevati odložitve izvršitve sodne odločbe, saj bi to pomenilo izigravanje učinkovitosti sodnega varstva. Začasna odredba sama po sebi tudi ni primeren instrument za zadržanje izvršitve druge (pravnomočne) sodbe. Pravilna pot je predlog za odlog izvršbe pod pogoji iz 71. člena ZIZ. Namen zavarovanja bi lahko tožeča stranka dosegla z začasno odredbo, ki bi urejala varovanje premoženja tožene stranke in prepoved razpolaganja s premoženjem tožene stranke, s čimer bi bilo tožeči stranki omogočeno kasnejše poplačilo vtoževane denarne terjatve. Predlagana začasna odredba pa tega cilja ne zasleduje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-9. ZDSS-1 člen 41, 41/2. ZZSDT člen 6. ZDR-1 člen 23, 23/1.
elementi delovnega razmerja - zaslišanje preko videokonference - bolezen - pogodba o opravljanju storitev
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče ni ugodilo tožnikovemu predlogu za zaslišanje preko videokonference. Tožnik je namreč dan pred narokom sodišče obvestil, da se zaradi bolezni zaslišanja ne more udeležiti naroka niti preko videokonference, ker je preslaboten. Njegov pooblaščenec je kot dokaz predložil dve listini v tujem jeziku, ki naj bi dokazovali njegovo bolezen. Trdil pa ni, da je njegova bolezen nenadna in nepredvidljiva, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izpeljalo razpisani narok.
Tožnik je imel, kot samostojni podjetnik, s toženko sklenjeno pogodbo o storitvah. Dela ni opravljal v poslovnih prostorih toženke, ampak v Ruski federaciji. Ni bil zavezan k spoštovanju delovnega časa toženke, prav tako toženka njegovega dela ni nadzirala. Za opravljene storitve, pri čemer ni bilo pomembno, ali jih je opravil sam, ali zanj kdo drugi, je prejemal mesečno plačilo. Ker tožnik ni podal konkretnih trditev o organizaciji delovnega procesa pri toženki, niti o dinamiki in nadzoru njegovega dela ter podrejanja navodilom za delo toženke, sodišče prve stopnje ni ugotovilo vseh elementov delovnega razmerja (saj očitno ni delal po navodilih in nadzorom toženke).
Ustavno zagotovljena pravica do pritožbe (25. člen URS) ni neomejena. V pravnem redu ima posebno mesto institut pravnomočnosti. Sodnih odločb, ki so pravnomočne, z rednimi pravnimi sredstvi ni več mogoče izpodbijati (158. člen URS), ne glede na sklicevanje pritožnikov na pravico do poštenega sojenja.
Pritožnikoma je bilo pravilno pojasnjeno, da je pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje dovoljena le izjemoma (kadar sodišče druge stopnje s sklepom razveljavi sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje) ter da v konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo. Ne gre pa niti za primer, ko sodišče druge stopnje nastopa kot sodišče prve stopnje.
prekinitev postopka in napotitev na pravdo - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - delitev solastnine - darilna pogodba - skupno premoženje zakoncev - razdelitev skupnega premoženja zakoncev - spor o obsegu skupnega premoženja - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju
Ne glede na to, ali je solastninski delež glede nepremičnine, ki je predmet delitve, predlagateljica pridobila na podlagi darilne pogodbe ali pogodbe o razdružitvi skupnega premoženja, solastninski delež ne sodi v skupno premoženje nje in prvega nasprotnega udeleženca kot (nekdanjega) zakonca. Morebiten spor o obsegu skupnega premoženja in deležih na njem zato ne more biti razlog za prekinitev postopka za delitev solastnine glede te nepremičnine.
odločitev o stroških pravdnega postopka - popravni sklep o stroških postopka - formalna pravnomočnost
Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo postopek za popravo sklepa in na ta (procesni) način poskušalo spremeniti vsebinsko napačno odločitev o stroških.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - smotrnost - objektivne in subjektivne okoliščine - večkratni povratnik
Po presoji vseh navedenih okoliščin obravnavane zadeve pa je sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo, da predlagani ukrep pri obsojencu ne bi bil smotrn. Na to je pravilno sklepalo na podlagi obsojenčeve predkaznovanosti, ko ni moglo prezreti, da gre pri obsojencu za povratnika, ki je bil že devetkrat pravnomočno obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj, ki jih je kontinuirano izvrševal v obdobju vse od leta 2007 dalje in jih je sodišče prve stopnje pravilno povzelo v točki 4 izpodbijane sodbe. Obsojencu so bile izrečene tako pogojne obsodbe kot tudi zaporne kazni, v enem primeru je bila zaporna kazen obsojencu spremenjena tudi v predlagan alternativni način izvršitve kazni, kar vse pa obsojenca ni odvrnilo od nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj. Ni namreč prezreti, da je obdolženi po pravnomočni obsodbi v obravnavani kazenski zadevi, storil še več novih kaznivih dejanj, za katere je bil pravnomočno obsojen. Glede na navedeno sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo navedbam pritožbe, da delo v splošno korist obsojenca odvrača od izvrševanja kaznivih dejanj ter vpliva na njegovo resocializacijo.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 355.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pomanjkljiva dokazna ocena - pomanjkanje razlogov - odločilna dejstva - bistvena kršitev določb postopka - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - napotki pritožbenega sodišča
Dokazna ocena o t. i. organizacijskih in kadrovskih razmerah pomanjkljiva, v izpodbijanem delu sodbe pa tudi ni obrazložena konkretna povezava med temi razmerami in (ne)obstojem vsake posamezne očitane kršitve. Sodišče prve stopnje bi moralo dokazno oceniti vsako očitano kršitev samostojno: obstoj v odpovedi opisanih kršitev bi moralo preveriti v okviru trditev in dokaznih predlogov strank, ki sta jih podali v zvezi s posamično kršitvijo, na tej podlagi sprejeti dokazni zaključek, ali je tožnik katero od očitanih kršitev storil ali ne, in nato upoštevaje vsa ugotovljena dejstva presoditi, ali je bil podan utemeljen odpovedni razlog, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00088817
Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2003) člen 51, 51/1, 51/2. ZSPJS člen 1, 1/2, 5, 7, 19, 20, 20/1, 20/2. URS člen 14, 14/2. ZJU člen 23, 86, 87, 88, 89. ZPP člen 8, 353, 358, 358-5.
javni uslužbenec - prezaposlitev - premestitev javnega uslužbenca - prenos plačnih razredov napredovanj - plačilo razlike v plači - uradniško delovno mesto - vsebina del - imenovanje javnega uslužbenca v naziv
V okoliščinah obravnavanega primera je mogoča ohranitev oziroma prenos plačnih razredov napredovanja, ki jih je tožnica dosegla na delovnem mestu v plačni skupini J (podskupini J1), ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pri toženki na delovnem mestu v plačni skupini C (podskupini C2). Zaključek temelji na pravilni ugotovitvi, da je bila tožnica pri prejšnjem delodajalcu zaposlena na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih, saj je na obeh delovnih mestih opravljala večinoma enake naloge oziroma sorodna dela.
Pogoj za premestitev na delovno mesto (ali sklenitev pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto), ki se opravlja v uradniškem nazivu, je imenovanje v naziv (pogoje za imenovanje v naziv določajo členi od 86 do 89 ZJU), vendar tudi to ni okoliščina, ki bi bila podlaga za zaključek, da so delovna mesta v plačni skupini J (kjer se dela in naloge ne opravlja v nazivu) že iz tega razloga vsebinsko neprimerljiva z delovnimi mesti v plačni skupini C (kjer se naloge opravljajo v nazivu). Naziv je javnopravno pooblastilo za zastopanje v imenu države ali lokalne skupnosti pri izvrševanju nalog uradniškega delovnega mesta. To javnopravno pooblastilo pa nima neposrednega vpliva na samo vsebino del in nalog tega delovnega mesta v primerjavi z vsebinsko sorodnim delovnim mestom, ki je uvrščeno v plačno skupino J.