mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - notranja razselitev - prosilec iz Afganistana - malo verjetne in neprepričljive izjave
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da iz informacij o izvorni državi izhaja, da je prisilno novačenje zelo redek in omejen pojav, ki ga je mogoče zaslediti le izjemoma ter da se ljudje Talibanom pridružijo prostovoljno in prisilno novačenje niti ni potrebno in še zlasti iz tega razloga sodišče meni, da je tožnikov strah pred prisilnim novačenjem neutemeljen. Prav tako je pravilno ugotovila, da iz pridobljenih informacij izhaja, da je Kabul precej varen, afganistanske varnostne sile imajo nadzor nad mestom in se zato od tožnika lahko pričakuje, da bi bival v Kabulu.
Če je tožena stranka na podlagi dokazne ocene opredelila posamezne izjave kot malo verjetne in neprepričljive, to ne pomeni, da gre za neskladje v izjavah, glede katerih bi morala tožena stranka prosilcu dati možnost, da ta neskladja oziroma nekonsistentnosti pojasni.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - nadzor nad izvajanjem dimnikarske službe - pooblastila inšpekcije za okolje
Nadzor nad izvajalcem dimnikarske službe, ali ta pri opravljanju storitev te službe ravna v skladu s predpisi in pravili stroke, izvaja ministrstvo. Inšpektorica za okolje v konkretni zadevi ni opravljala zgolj splošnega nadzora nad izvajanjem dimnikarske službe in določb Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom, saj je preverjala ustreznost ravnanja izvajalca dimnikarske službe pri opravljanju posamezne storitve te službe. V tem primeru pa gre že za opravljanje strokovnega nadzora nad izvajalcem dimnikarske službe, ki je, kot rečeno, v pristojnosti ministrstva.
ZPotK-1 člen 29, 30, 31, 34, 35. Pravilnik o pogojih za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja člen 1, 3, 6, 9.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - opravljanje dejavnosti brez dovoljenja
Tožeča stranka si za opravljanje svoje dejavnosti storitev potrošniškega kreditiranja na novem naslovu ni predhodno pridobila predpisanega dovoljenja za opravljanje teh storitev in ustrezne nalepke, zato ji je bil pravilno in utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep tržnega inšpektorja.
ZG člen 49. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest člen 3, 6.
gozdna cesta - pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - zavezanec za plačilo pristojbine
Zavezanci za plačilo pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest so lastniki gozdov po stanju na dan 30. junija tistega leta, za katerega se pristojbina odmerja.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-3. ZVOP-1 člen 30.
seznanitev z osebnimi podatki - pravica posameznika do seznanitve - vložnik ne uveljavlja kakšne svoje pravice - zavrženje vloge
Tožena stranka je tožniku že v svojem pozivu za dopolnitev vloge z dne 6. 6. 2011, kot tudi v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnila obseg svojih pristojnosti oziroma pooblastil po določilih 2. člena ZInfP v povezavi s 30. členom ZVOP-1.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Iz določb ZUS-1 izhaja, da upravni spor ni dopusten zoper akte, ki jih organi izdajo zaradi vodenja postopka, s katerimi pa ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa jasno in skladno s podatki spisov sledi, da so bile tožničine prošnje za dodelitev BPP nepopolne, da je bila zato pozvana k njihovi dopolnitvi, da jih kljub pozivu ni ustrezno dopolnila ter da jih zato ni bilo mogoče obravnavati. Zato je pravilna odločitev, kakršna je izpodbijana, to je, da se vloga kot nepopolna zavrže.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - okvara zdravja - poseg v osebnostno pravico - odškodnina - odškodninska odgovornost - obrazložitev odločbe
V konkretnem primeru je pristojni organ presojal, ali ima zadeva, v zvezi s katero je tožnik vložil prošnjo za BPP, verjetni izgled za uspeh in ali je zato postopek pred sodiščem razumno začeti. Ker tožnikova prošnja podatkov, ki bi omogočali presojo, ni vsebovala, je organ podatke utemeljeno pridobival uradoma, in to tako od policije kot iz tožilskega spisa ter z njimi tudi sproti seznanjal tožnika. Nasproten tožbeni očitek je neutemeljen. Takšna je tudi tožbena trditev, da zavrnitev predlaganih zaslišanj ni obrazložena. Obširna in izčrpna pa je tudi presoja zbranih podatkov ter njihovo subsumiranje pod zakonske določbe (OZ), pri čemer pristojni organ obrazloži, katere predpostavke odškodninske odgovornosti niso izkazane.
ZBPP člen 24, 24/1. ZFPPIPP člen 224, 382, 389, 398, 398/1.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - stečajni postopek - osebni stečaj - obstoj stečajne mase
Pogoj za začetek osebnega stečaja ni samo trajna insolventnost, pač pa tudi obstoj stečajne mase. Če te ni, sodišče takega postopka ne začne. Stečajni postopek se namreč vodi zaradi vsaj delnega poplačila vseh obveznosti stečajnega dolžnika, nastalih do začetka stečajnega postopka. V skladu z določbo prvega odstavka 398. člena ZFPPIPP lahko dolžnik vloži predlog za odpust svojih obveznosti le do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja v delu, v katerem te v postopku ne bodo plačane. Predpogoj za odpust dolgov je torej začetek stečajnega postopka, do katerega pa, ker ni stečajne mase, v tem trenutku pri tožnici ne bo prišlo. Njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je zato neutemeljena oziroma vsaj preuranjena.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - nepremičnina - omejitve pri razpolaganju z nepremičnino - solastnina
Odločitev, da tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, je utemeljena. Tožnik namreč ne ugovarja dejstvu, da je lastnik nepremičnine, v kateri ne biva, in njeni vrednosti, kakršna je bila ugotovljena na podlagi podatkov uradnih evidenc. Ob upoštevanju polovičnega deleža, s katerim lahko po podatkih zemljiške knjige prosto razpolaga, znaša vrednost premoženja, ki mu pripada 41.817,00 EUR, kar je (bistveno) več od zneska (13.780,00 EUR), do katerega se po določbah ZDIU12 premoženje pri dodelitvi BPP ne upošteva. Tožbene navedbe glede (dejanskih) omejitev pri uporabi nepremičnine na odločitev ne morejo vplivati. Pravnih omejitev za razpolaganje z navedeno nepremičnino (do ½) namreč nedvomno ni. Iz tožbenih navedb pa tudi ni mogoče razbrati, da bi se tožnika oviralo pri razpolaganju s prav tisto (nebivalno) nepremičnino, ki je podlaga za odločitev v konkretnem primeru.
ZBPP člen 39, 40. Odvetniška tarifa člen 19, 19/3.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - uporaba Odvetniške tarife
V zadevah brezplačne pravne pomoči o odobritvi brezplačne pomoči in o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči odloča organ za BPP, zato je treba šteti, da je organ za BPP v tovrstnih primerih naročnik storitve (po prvem odstavku 19. člena Odvetniške tarife), zaradi česar bi moral organ po prejemu tožničinega predloga na podlagi tretjega odstavka 19. člena Odvetniške tarife predlog vsebinsko obravnavati, v smislu ocene primernosti plačila predujma glede na predložene izdatke za že opravljene storitve v postopku, ne pa predloga zavrniti.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - razlogi na strani upravičenca
S tem, ko sta bila dva odvetnika razrešena zaradi razlogov, ki so na strani tožnika, so bili izpolnjeni pogoji za uporabo določb desetega in enajstega odstavka 30. člena v zvezi z 43. členom ZBPP. Trditve odvetnice, da ji je tožnik ob prvem telefonskem razgovoru povedal, da želi, da delo opravlja točno po njegovih navodilih, ne glede na to, če so ta skladna z njeno strokovno presojo ali ne, tožnik ni zanikal. Nedvomno pa postavljena odvetnica ob sprejetju takšnih pogojev ne bi mogla v redu opravljati svoje poklicne dolžnosti.
denacionalizacija - vlaganja v denacionalizirani poslovni prostor - povrnitev vlaganj - identifikacija poslovnega prostora - višina odškodnine - dokazno breme - obresti
Vrednost poslovnega prostora v času podržavljenja in v času vračanja se ugotavlja na podlagi podzakonskih aktov, na katere napotuje Zden, zato ni mogoče upoštevati izvedenskega mnenja, ki ga je predložila tožnica, saj to ni bilo izdelano v skladu z navedenimi predpisi.
Obresti za odškodnino po 25. členu ZDen, ki jo morajo plačati denacionalizacijski upravičenci, so enake kot za zavezanca SOD ter se vežejo na pravnomočnost odločbe o povrnitvi vlaganj (in ne na vložitev zahtevka kot uveljavlja tožnica).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Za nastop pravne posledice po šestem odstavku 20. člena ZBPP, da prosilec nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP, zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke, kar šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov. Tožnikov subjektivni odnos oziroma namen, da je navajanje teh podatkov tako pomembno, za odločitev ni relevantna.
ZBPP člen 43, 46, 48. ZUP člen 9, 138, 214, 214/1, 214/1-2, 237, 237/2.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Iz obrazložitve izpodbijanega akta ni razvidno, kako je tožena stranka prišla do ugotovitve o višini dolgovanega zneska, glede na to, da v izpodbijanem sklepu ni nobenih dejstev o določitvi stroškov iz sodnega postopka – torej o razliki med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Ali je tožena stranka tožniku naložila denarno obveznost, ker naj bi se tožnik s poravnavo odpovedal uveljavljati povrnitev stroškov od nasprotne stranke, iz sklepa ni razvidno.
prispevki za socialno varnost - odpis davčnega dolga - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davčnih obveznosti - vrstni red plačil davka
Tožnica sicer pravilno navaja, da po določbi petega odstavka 126. člena ZDavP-2 davčna obveznost preneha, ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave, ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči (absolutno zastaranje). Vendar je drugostopenjski organ ob reševanju pritožbe ugotovil, da se seznam izvršilnih naslovov, ki je del sklepa o izvršbi, nanaša na davčne obveznosti iz obdobja od leta 2006 dalje. Tako ne gre za davčni dolg za leto 1999, kar pomeni, da do absolutnega zastaranja po omenjeni zakonski določbi ni prišlo.
Če zavezanec plačuje več vrst davkov ter plačani znesek ne zadostuje za poplačilo vseh vrst davkov, se s plačilom poravna davek, ki ga zavezanec navede na plačilnem instrumentu. Vendar zakon pri tem določa, da se davek poravna po vrstnem redu prej dospele obveznosti te (izbrane) vrste davka, nato pa se poravnajo drugi davki, po vrstnem redu dospelosti posamezne vrste davka. Pri posamezni vrsti davka se tako vedno poravnajo prej dospele (starejše) obveznosti.
najemno stanovanje - stanovanjska inšpekcija - pristojnost - javni interes na stanovanjskem področju
Prvostopenjski organ bi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (ko je pri oceni, da opravljajo inšpektorji stanovanjske inšpekcije na stanovanjskem področju inšpekcijski nadzor nad uresničevanjem javnega interesa po SZ-1 le v večstanovanjskih stavbah) moral upoštevati tudi določbe 93. in 114. člena SZ-1 ter se, glede svojega ukrepanja v okviru zaščite javnega interesa, do njihove vsebine tudi opredeliti. Ob navedbi, da v obravnavani zadevi ne gre za varovanje javnega interesa, pač pa za varovanje zasebnega interesa najemnika stanovanja v stanovanjski hiši oziroma za spore, ki izhajajo iz najemne pogodbe med tožnikom in najemodajalko, sodišče dodaja, naj prvostopenjski organ svojo odločitev preveri tudi v smislu, kaj predstavlja javni interes in ali morda ni javni interes v tem, da se zagotovi varna raba vseh najemnih stanovanj.
ZDavP-2 člen 146, 146/1, 157, 157/5. ZUP člen 179, 180.
globa za prekršek - stroški postopka - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - potrdilo o izvršljivosti - izpodbijanje potrdila o izvršljivosti
Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje drugo denarno nedavčno obveznost, je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. Stališču tožeče stranke, da z ugovori, ki se nanašajo na potrdilo o izvršljivosti, ne izpodbija izvršilnega naslova, ob upoštevanju navedenega ni mogoče slediti. Ker gre za ugovor, ki v postopku davčne izvršbe ni dopusten, tožena stranka njegove vsebinske utemeljenosti ne le ni dolžna, temveč tudi ni pristojna obravnavati. Enako velja za sodišče v upravnem sporu.
Potrdilo o izvršljivosti predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP in ga v postopku davčne izvršbe ni mogoče z uspehom izpodbijati. Stranka mora v primeru, ko se z vsebino potrdila ne strinja, zahtevati spremembo pri organu, ki je potrdilo izdal.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - farmacevtski proizvodi - primerjava blaga
Primerjani znamki METAFEN in TAFEN, ki sta namenjeni označevanju različnih farmacevtskih oziroma medicinskih pripravkov, sta dovolj različni, da ni podana verjetnost zmede v javnosti oziroma verjetnost povezovanja znamk. Proizvodi obeh znamk so namreč namenjeni lajšanju različnih zdravstvenih težav, pri čemer se izdelki, označeni s starejšo tožnikovo znamko, izdajajo na recept, za razliko od izdelkov, označenih z izpodbijano znamko. Poleg tega pa je pomembno tudi dejstvo, da gre za zdravila, ki se prodajajo v lekarnah oziroma specializiranih trgovinah, s posredovanjem strokovno usposobljene osebe.
DDV - dodatna odmera DDV - pravica do odbitka vstopnega in izstopnega DDV - obnavljanje nepremičnine
V obravnavanem primeru gre za naložitev plačila DDV tožniku, tako izstopnega DDV, ki bi ga tožnik moral obračunati, kot tudi vstopnega DDV, za katerega je v postopku ugotovljeno, da ga je neupravičeno odbijal. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da tožnik ni verodostojno izkazal, da bi bil postopek pridobitve sporne nepremičnine izpeljan do take mere, da bi tožnik to nepremičnino smel izkazati v svojih poslovnih knjigah med opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Tožnik bi moral izkazati, da ima oz. bo imel v zvezi z izdatki, ki naj bi jih imel v zvezi z obnavljanjem navedene nepremičnine, tudi z DDV obdavčen promet, česar pa ni izkazal. Večina spornih računov mu je bila izdana prav s strani prodajalca nepremičnine, in to so okoliščine, ki zbujajo utemeljen sum v verodostojnost oz. resničnost posla nabave nepremičnine.