vrtec - vključitev otroka v vrtec - pogoji za vpis - starost otroka
Upoštevaje ugotovitev, da v pravnem redu Slovenije ni ustavne pravice do sprejema prijavljenega otroka v vrtec ne glede na zmogljivosti v vrtcu in da v 20. členu ZVrt določen starostni pogoj 11 mesecev za sprejem v vrtec ne pomeni kršitve temeljne (ustavne) človekove pravice do prepovedi diskriminacije na podlagi starosti v smislu prvega odstavka 14. člena Ustave RS, sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da tožena stranka svoje odločitve ne bi smela opreti zgolj na izpolnjevanje starostnega pogoja, pač pa bi morala upoštevati tudi kriterije iz 20.a člena ZVrt.
koncesija - izbira koncesionarja - kriteriji za izbiro koncesionarja - prikaz točkovanja - obrazložitev odločbe
Četudi prikaz točkovanja vlog ni bil pregledno prikazan v obrazložitvi izpodbijane odločbe, upravni organ zgolj zaradi tega ni storil absolutno bistvene kršitve določb postopka. Na podlagi dokumentacije v spisih zadeve in odgovora tožene stranke na tožbo je namreč mogoče kvalitetno preizkusiti zakonitost izpodbijane odločitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Skladno z 12. členom ZBPP se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke, dohodke in prejemke družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Skupna vrednost nepremičnin, ki so izključno v lasti tožnice, znaša 16.193,00 EUR. Iz navedenega izhaja, da premoženje tožnice presega minimalno višino, opredeljeno v petem odstavku 152. člena ZUJF, kar izključuje pravico tožnice do redne BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - nujna brezplačna pravna pomoč - postopek o prekršku
Organ za BPP je ugotovil, da tožnik ni zaprosil za dodelitev BPP v zvezi s postopkom, za katerega se po določbah ZBPP lahko dodeli. Glede na podatke v upravnem spisu je bil organ za BPP dolžan tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči obravnavati v smislu 36. člena ZBPP tako, da zaradi odločanja tožnik ne bi izgubil pravice vložiti pritožbo in bi mu bila, če bi ugotovil, da tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, le-ta dodeljena pravočasno. Ker je vložitev pritožbe vezana na zakonski rok, pravočasnost pomeni odločanje do izteka pritožbenega roka.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrnitev prošnje za odlog in obročno odplačilo predujma za stroške izvedenca - zavrženje tožbe
Tožnik s tožbo izpodbija sklep o zavrnitvi njegove prošnje za odlog in obročno odplačilo predujma za stroške izvedeniškega dela, kar pomeni, da ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ker z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ni ustavljen oziroma/ali ni končan in ga glede na navedeno ni možno izpodbijati v upravnem sporu.
Načeloma morajo davčni organi pri davčnih zavezancih opraviti potreben nadzor, da bi odkrili nepravilnosti in utaje DDV. Stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi X Ips 224/2011 z dne 13. 9. 2012 je, da za zavrnitev odbitka vstopnega DDV ne zadostuje zgolj ugotovitev, da v trenutku izdaje računov izdajatelj računa ni imel veljavne identifikacijske številke. V obravnavani zadevi iz dejanskih okoliščin ne izhaja oz. se tožniku ne očita, da bi sodeloval v goljufivih transakcijah, zato je sodišče v skladu z načelom lojalne razlage nacionalnih predpisov navedeno določbo ZDDV glede pravice do odbitka vstopnega DDV dolžno razlagati v skladu s stališči SEU.
ZNB člen 22a, 22b, 22č. ZUP člen 9, 146, 146/3, 146/4.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - mnenje Komisije za cepljenje - načelo zaslišanja stranke
Iz izpodbijane odločbe in podatkov v upravnih spisih izhaja, da so bili starši otroka seznanjeni s strokovnim mnenjem, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, šele s prejemom te odločbe in jim ni bila dana možnost, da bi se izrekli o svojih pomislekih in dvomih, ki glede na predhodno genetsko pogojeno zdravstveno stanje roditeljev, puščajo dvom o utemeljenosti cepljenja.
ZDDPO člen 10, 10/3, 11, 18, 18/1. ZDoh člen 15, 15-4, 16, 16/1, 16/1-5, 19, 19-13. ZUP člen 251, 251/3. SRS standard 2.3, 15. ZDavP člen 117. ZDoh-2 člen 19.
davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - transferne cene - metoda določanja transfernih cen - stroški intelektualnih storitev - neopredmetena dolgoročna sredstva - stroški posebnih akcij in obdaritev gostov - ponovni postopek - vezanost organa prve stopnje na navodila organa druge stopnje - dohodnina - davek od osebnih prejemkov - nadurno delo - osebni prejemki nerezidentov
Skladno z načelom zakonitosti se pri odmeri javno-finančnih dajatev uporabi zakon, ki je veljal v obdobju, na katerega se nanaša davčna obveznost, razen če novi zakon glede teh obveznosti določa drugače. To stališče v konkretnem primeru narekuje uporabo določbe prvega odstavka 18. člena ZDDPO, ki je jezikovno jasna, kasnejša zakonodaja pa je ne dopolnjuje, temveč v bistvenem spreminja.
Iz prvega odstavka 18. člena ZDDPO sledi, da so upoštevne povprečne tržne cene. Sama metoda ugotavljanja transfernih tržnih primerljivih cen pa z zakonom ni določena. Sprejemljiv je vsak način, ki pripelje do logičnega in razumnega rezultata v smislu, da se cena čim bolj približa tisti, ki bi veljala med nepovezanimi osebami, in s tem uresničitvi t.i. neodvisnega tržnega načela.
V ponovnem postopku je organ prve stopnje vezan na pripombe in navodila organa druge stopnje le tako dolgo, dokler ostaja dejansko stanje nespremenjeno: takšno, kakršno je bilo ugotovljeno v prejšnjem postopku na prvi stopnji. Če na podlagi novih dejstev in novih dokazov, ki jih lahko uveljavlja tudi stranka, v ponovnem postopku ugotovi drugačno stanje stvari, je organ prve stopnje - skladno s temeljnim načelom materialne resnice – dolžan upoštevati novo dejansko stanje in na podlagi takega dejanskega stanja odločiti v zadevi skladno z ustreznimi materialnimi predpisi.
Za vključitev stroškov intelektualnih storitev med neopredmetena dolgoročna sredstva zadošča pričakovanje večletnih koristnih učinkov in se njihova trajnost ne zahteva. Zahtevana tudi ni možnost (neposredne) vnovčitve na trgu, saj je v SRS 2.3 kot alternativa trženju določen tudi namen uporabe proizvoda ali postopka v podjetju, taka uporaba študije pa je tožeči stranki zagotovljena.
Čeprav je tožeča stranka delavcem prejemke izplačala kot nagrado za posebne rezultate na podlagi internega pravilnika, je davčni organ izplačilo utemeljeno obravnaval skladno z njegovo vsebino kot (odrejeno) nadurno delo (ki ga sicer delavci, kot je v postopku navedla sama tožeča stranka, v tej formalni obliki zaradi zakonskih omejitev ne bi mogli oziroma smeli opravljati) in torej kot izplačilo plače, ki je podvrženo obdavčenju po določbah ZDIP.
Po določbi 13. točke 19. člena ZDoh se davek od osebnih prejemkov ne plačuje od prejemkov fizičnih oseb, ki niso rezidenti Republike Slovenije, če je tako določeno z mednarodno pogodbo, ki jo je ratificirala Republika Slovenija. Dokazno breme davčnega rezidentstva je na strani izplačevalca. Potni listi in podatki o stalnem prebivališču rezidentstvo verjetno izkazujejo, kar pa za uveljavljanje ugodnosti iz konvencij ne zadošča. Pogojevanje ugodnosti s predložitvijo potrdila o rezidentstvu prejemnika dohodka, izdanega s strani tujega davčnega organa, je zato utemeljeno. Stališče, da se 117. člen ZDavP in na njegovi podlagi izdana odredba uporabljata tudi za nerezidente, ni utemeljeno.
Neutemeljeno je tudi stališče tožeče stranke, da kupončkov in voucherjev, v obliki katerih je svojim gostom nudila brezplačno hrano in pijačo oziroma jim krila stroške hotelskih storitev, ni mogoče obravnavati kot njihovih osebnih prejemkov po 4. alinei 15. člena ZDoh. Čeprav tožeča stranka gostom ugodnosti nudi z namenom pospeševanja prodaje, te za goste predstavljajo druge prejemke. Ugodnosti, ki jih potencialnim kupcem ali kupcem blaga pod enakimi pogoji nudijo v dejavnosti trgovine (te se v praksi in po pojasnilih DURS niso nikoli obdavčevale z dohodnino), so z obravnavanimi ugodnostmi neprimerljive. Sodišče pa ni pristojno presojati ustreznosti zakonske ureditve. Njeno neustreznost je očitno prepoznal zakonodajalec in davčno obravnavo ugodnosti v igralnicah spremenil.
Prvostopenjski organ je z obvestilom, ki ga je izdal na podlagi 9. člena ZEN, odločil o pravici oziroma pravni koristi tožnika kot solastnika parcel *23, saj je z obvestilom seznanil lastnike obravnavanih nepremičnin, da je v zemljiškem katastru zadnje vpisane podatke spremenil tako, kot je razvidno iz grafičnega prikaza v obvestilu. S spreminjanjem podatkov pa je prišlo do povečanja površine parcele *18/2 in posledično do zmanjšanja obsega parcele *23. Obvestilo je zato treba šteti kot upravni akt, izdan v upravni zadevi, zoper katerega je pritožba dopustna oziroma dovoljena.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik o mejni obravnavi
Tožnika sta se z vsebino zapisnika, ki je bil strankam prebran, strinjala in nanj nista imela pripomb. Iz navedenega razloga ter zato, ker v tožbi ne zatrjujeta, niti ne dokazujeta, da je bil zapisnik nepravilen, sodišče ni moglo upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na nepravilnosti označitve mej.
ZSV člen 100, 100/3, 100/4. ZZDR člen 124. Uredba o merilih za določanja oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2, 3, 3-3, 18, 18/1.
V smislu 100. člena ZSV je tožnica zavezanka za plačilo kot oseba, ki jo z upravičenko do storitve (njeno materjo) veže preživninska obveznost (3. točka 3. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialno varstvenih storitev). Po prvem prvem odstavku 124. člena ZZDR je namreč polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti.
denacionalizacija - zavezanec za vrnitev nepremičnin - stečaj zavezanca - izločitev nepremičnin iz stečajne mase
Glede spornih nepremičnin, ki so predmet vračanja, sta bili pravočasno izdani začasni odredbi po 68. členu ZDen. S tema upravnima aktoma je bilo tožeči stranki prepovedano razpolaganje in lastninsko preoblikovanje podjetja z nepremičninami, navedenimi v začasnih odredbah. Zato se te nepremičnine vrnjeno denacionalizacijskim upravičencem.
Nesporno med strankam postopka je, da sta bili gradbeni dovoljenji za oba sporna objekta izdani naknadno, to je po izdaji izpodbijane odločbe. Zato sodišče ne more upoštevati tožbenega ugovora, da izrečeni inšpekcijski ukrep nima več pravne podlage, ker so izdana nova gradbena dovoljenja in torej gre za legalno gradnjo, glede na to, da je bila nezakonita gradnja izvedena že v času pred izdajo sporne inšpekcijske odločbe in izpodbijana odločba vsebuje dejansko stanje nezakonite gradnje v času njene izdaje.
ukrep inšpektorja za notranje zadeve - storitev zasebnega varovanja - licenca za varovanje - bistvena kršitev pravil postopka
Tožniku je bil 1. 3. 2011 v skladu z 29. členom ZIN poslan dopis, naj v roku 5 dni poda pisno pojasnilo in izjavo, katero vrsto del je opravljal za pravno osebo. Tožnik je ta dopis prejel po datumu 2. 3. 2011, ko je bila izdana izpodbijana odločba in tako ni imel možnosti, da bi se izjasnil o ključnih dejstvih, ki jih je ugotovil prvostopenjski organ in sicer, da naj bi opravljal dejavnost zasebnega varovanja. Dejansko stanje, ki je pravno relevantno za odločitev v tej zadevi, tako ni bilo pravilno ugotovljeno.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
V zadevi, v kateri je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč, je bila sklenjena sodna poravnava. Dogovorjeni znesek iz poravnave je tožnik tudi dejansko prejel, zato so izpolnjeni vsi pogoji za uporabo določbe 48. člena ZBPP in vračilo prejetih sredstev iz naslova dodeljene brezplačne pravne pomoči.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora - sklep o razširitvi davčnega inšpekcijskega nadzora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma sklepa, s katerim je prvostopenjski organ postopek davčnega inšpekcijskega nadzora razširil, ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. To pomeni, da tudi za tožbo zaradi molka organa druge stopnje o pritožbi zoper takšna sklepa ni zakonske podlage.
nalezljive bolezni - obvezno cepljenje - opustitev cepljenja - upravni spor - dokazno breme - predložitev upravnih spisov
Tožena stranka niti na ponovni poziv sodišča ni odgovorila na tožbo in ne poslala upravnih spisov. V zadevi je sporna tako zakonitost vodenja postopka kot tudi ugotavljanje dejanskega stanja in posledično uporaba materialnega prava (določb ZNB). Ker ni upravnih spisov, sodišče ni moglo presoditi, ali je izpodbijani akt zakonit in izdan v zakonitem postopku, kot je to dolžno storiti na podlagi vložene tožbe. In ker je breme dokazovanja v tem obsegu na strani tožene stranke, ta pa zakonitosti vodenja postopka in izpodbijane odločbe na način, ki ga zahteva zakon, ni izkazala, je moralo sodišče slediti tožbi, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti toženi stranki v ponovni postopek.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 člen 59, 59/2. Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 - 2006. Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004 2006 za leto 2004 člen 17.
Tožnik je predčasno prekinil izvajanje prevzete obveznosti s tem, ko mu je bil zahtevek za ukrep IPS, uveljavljan z vlogo za neposredna plačila za leto 2006, z odločbo z dne 18. 12. 2009 (pravnomočno) zavrnjen, ker uveljavljane površine niso bile vključene v program intergrirane pridelave sadja v skladu s Pravilnikom IPS (saj je bil tožniku certifikat za integrirano pridelavo sadja za leto 2009 razveljavljen). Neizvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov, za katere upravičenec pridobi plačila, skladno s predpisanimi pogoji, pa je sankcionirano z obveznostjo vračila izplačanih sredstev.
sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Sprememba ali odprava odločbe, zoper katero teče upravni spor, je dopustna le pod pogoji, ki jih določa 273. člen ZUP, med drugim tudi, da organ, zoper katerega odločbo je pravočasno sprožen upravni spor, ugodi vsem tožbenim zahtevkom. Tožena stranka pa z izpodbijano odločbo ni ugodila zahtevku tožeče stranke, ampak ga je ponovno zavrnila. Odločitve tudi ni spremenila, kot to (nepravilno) sledi iz izreka izpodbijane odločbe: tudi po izpodbijani odločbi se namreč prijavljeni kulturni projekt tožeče stranke ne sprejme v sofinanciranje. Čeprav v izreku, se (z izpodbijano odločbo) dejansko spreminjajo oziroma dopolnjujejo le razlogi in s tem obrazložitev (prvotne) odločbe. To pa pomeni, da ni bistveno napačen in v nasprotju z določbami 213. člena ZUP le izrek izpodbijane odločbe, temveč da za takšno odločbo v določbah 273. člena ZUP sploh ni podlage.