upravna izvršba - po drugih osebah opravljena izvršba - obračun stroškov upravne izvršbe - inšpekcijski zavezanec - zavezanec za plačilo stroškov upravne izvršbe
Inšpekcijski postopek se je vodil zoper drugo osebo, ne zoper tožnika, ki mu je bilo z izpodbijanim sklepom naloženo plačilo stroškov upravne izvršbe. Tožnik zato ni zavezanec za plačilo stroškov izvršbe.
ugotavljanje državljanstva - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega zakona
V postopku izdaje odločbe o ugotovitvi državljanstva materialno pravo ni bilo očitno napačno uporabljeno. Upravni organ je namreč pravilno ugotavljal izpolnjevanje pogojev po drugem odstavku 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, vključno z nelojalnim ravnanjem osebe.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - predložitev napotnice - dokazilo o opravljenih storitvah - načelo materialne resnice - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Vsa dejstva, potrebna za odločitev o izplačilu nagrade odvetniku, bi lahko tožena stranka razjasnila, če bi si pridobila in vpogledala v spis zadeve, v kateri se je izvajala brezplačna pravna pomoč. Trditveno in dokazno breme je sicer res na strani izvajalca brezplačne pravne pomoči, vendar pa po določbi drugega odstavka 140. člena ZUP organ od stranke ne more zahtevati predložitev dokazov, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi sam.
ZPNačrt člen 79, 79/7. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Destrnik člen 12, 12/4.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - priključitev na novo zgrajeno komunalno opremo - zavezanec za plačilo prispevka
Ker v času izdaje izpodbijane odločbe še ni bilo izdano uporabno dovoljenje za novo zgrajeno komunalno opremo, ni pravne podlage za odmero komunalnega prispevka.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - zastaranje pravice do davčne izvršbe - ustavitev davčne izvršbe - odločanje drugostopenjskega organa
V primeru, ko je pravica do davčne izvršbe zastarala, davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo. Za ustavitev davčne izvršbe na podlagi 6. točke prvega odstavka 155. člena ZDavP-2 je pristojen davčni organ prve stopnje in ne pritožbeni organ. Zato ugovor tožnika, da drugostopenjski davčni organ ne bi smel meritorno odločati o zadevi, pač pa bi moral pritožbi tožnika ugoditi in postopek ustaviti, nima podlage v zakonu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Tožbeni ugovor tožnice, da je solastnica zemljišč postala šele pred meseci, je neutemeljen, ker je v trenutku vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči že bila solastnica, česar pa v svoji prošnji ni povedala oz. je ta podatek zamolčala.
dohodnina - odmera dohodnine - napoteni delavci - nadomestilo za ločeno življenje
Tožnik se je zaposlil pri delodajalcu v Nemčiji, kar pomeni, da se je sam odločil, da bo prebival ločeno od svoje družine zaradi zaposlitve. Iz navedenega razloga je neutemeljen tožnikov ugovor o neenakem obravnavanju z ostalimi davčnimi zavezanci, ki imajo nadomestilo za ločeno življenje izkazano kot ločeno postavko pri obračunu plače, saj ne gre za enake dejanske okoliščine.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odmik objekta od parcelne meje zemljišč
Ker tožnika nista predložila soglasja sosedov za gradnjo bližje parcelni meji, njun zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja ni v skladu z izvedbenim prostorskim aktom. Zato je odločitev upravnega organa, da se njun zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja zavrne, ker ni izpolnjen pogoj po določbah 66. člena ZGO-1, pravilna.
referendum - pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma - splošni akt občine - akt o ustanovitvi javnega podjetja
Akt o ustanovitvi javnega podjetja je po svoji vsebini posamičen akt, ki ureja le konkretno zadevo, to je ustanovitev javnega podjetja. Zato o vprašanjih, ki jih ureja omenjeni akt, ni dovoljeno odločati na referendumu.
upravitelj - odvzem dovoljena za opravljanje funkcije upravitelja - pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja
Zakon je pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja oz. pogoje za odvzem in prenehanje dovoljenja uredil s polnim spoštovanjem domneve nedolžnosti, saj je neizpolnjevanje pogojev vezano na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča.
brezplačna pravna pomoč - povračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Neutemeljeni so tožbeni ugovori, da tožnica ni dolžna vrniti ničesar, ker je znesek prejete finančne pomoči nižji od zneska vseh prisojenih pravdnih stroškov v obravnavani pravdni zadevi. Za upravno-sodno presojo v obravnavanem sporu so namreč relevantni le stroški izplačani iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči na podlagi odločb organa za brezplačno pravno pomoč ter stroški prisojeni v korist tožnice v obsegu, v katerem je bila z odločbama odobrena brezplačna pravna pomoč.
obrtno dovoljenje - odvzem obrtnega dovoljenja - prenehanje opravljanja dejavnosti
Tožnica kot samostojna podjetnica je bila izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije, zato ji je Obrtna zbornica Slovenije (OZS) poslala poziv za odjavo iz obrtnega registra. Ker tožnica kljub vlogi za odjavo, ki je bila priložena pozivu, le-te ni izpolnjene vrnila OZS, je ta kot nosilec javnega pooblastila izdala odločbo o odvzemu obrtnega dovoljenja. O navedenem posledičnem ukrepu odvzema obrtnega dovoljenja je bila tožnica tudi seznanjena s spisovno izkazanim Pozivom za odjavo iz obrtnega registra z dne 21. 10. 2010.
Sodišče je vpogledalo v podatke informacijskega sistema eZK in na podlagi zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige ugotovilo, da tožnik ni (so)lastnik sporne nepremičnine. Navedeni podatek tako utemeljuje tožnikov ugovor, da je bila izpodbijana odločba sprejeta na podlagi napačnega podatka o lastništvu nepremičnine, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter zadevo vrnilo organu v ponovni postopek.
davčna izvršba - izterjava RTV prispevka - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbenih ugovorih ne prereka dejstva, da je odločba o odmeri obveznosti plačila RTV prispevka postala izvršljiva dne 15. 5. 2010, zato sodišče nima pravne podlage za upoštevanje tožbenih navedb, ki se vsebinsko nanašajo na samo obveznost plačila prispevka za programe RTV (da so prispevki že plačani s strani najemodajalca in da je obveznost zastarala) in ne na sam sklep o davčni izvršbi (npr. obstoj, izvršljivost in izpolnitev obveznosti določene v odločbi, ki se izvršuje).
ZNB člen 4, 4/1, 9, 10, 47, 47-3. ZZdrI člen 15, 15-1. ZIN člen 7, 7/3, 29. ZUP člen 213.
varstvo pred nalezljivimi boleznimi - zdravstvena inšpekcija - odprava nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti - inšpekcijska odločba - izrek odločbe - sklicevanje na strokovno mnenje
Vsakdo ima pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi ter dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred temi boleznimi. Zdravstveni inšpektor lahko odredi, da se odpravijo nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, ugotovljene v tem pogledu pri izvajanju inšpekcijskega nadzora.
Izrek odločbe je jasen in določen takrat, če ne dopušča različnega tolmačenja. Tožeča stranka zgolj posplošeno trdi, da njene obveznosti iz izreka izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, ker se izrek sklicuje na mnenje ZZV. Ne trdi pa hkrati, da ji sam izrek ni jasen in da torej ne more nedvoumno razbrati, kaj mora storiti po izpodbijani odločbi. Mnenje ZZV je prejela pred izdajo odločbe, povzeto je tudi v obrazložitvi odločbe. Zato dvoma o tem, na kaj se izrek odločbe nanaša in kakšne so po njem obveznosti tožeče stranke, ni. Pri tem ni odveč dodati, da je bilo mnenje ZZV edino strokovno mnenje, izdano za potrebe tega upravnega postopka.
ZDavP-2 člen 31, 74. SRS (2006) standard 20, 21, 22, 23, 24.
davek od dohodkov pravnih oseb - obveznost uporabe SRS - pravila skrbnega računovodenja - trgovanje z delnicami - izogibanje plačilu davkov - navidezni pravni posel
Kot izhaja iz 2. točke Uvoda v SRS/2006, je uporaba SRS 20 do 24 le priporočena, ni pa obvezna, ker gre po njihovi vsebini za pravila skrbnega računovodenja in torej za način že sicer obveznega zagotavljanja pravilnosti in resničnosti podatkov.
Trgovanje z delnicami A. je treba obravnavati kot celoto, saj si je le tako mogoče ustvariti sliko o tem, zakaj je do trgovanja po ceni, na način in v času, kot se je zgodilo, sploh prišlo. Tožeča stranka namreč ni pojasnila, zakaj je sporne delnice odkupila od B. Ltd in jih nato prodala družbi C. d.o.o., ta pa je kupnino na njen transakcijski račun nakazala, še preden je tožeča stranka od B. Ltd odkupila delnice. Dejansko je tožeča stranka delnice nabavila z denarjem, ki ji ga je v ta namen nakazala C. d.o.o. Zakaj ni ta družba od B. Ltd sama kupila delnic, pač pa se je to zgodilo s posredovanjem tožeče stranke, ta ni pojasnila. Tudi sodišče za tako ravnanje ne vidi razumnega ekonomsko gospodarskega razloga. Čim pa je tako, je mogoče zaključiti, da tožeča stranka, pa tudi druge osebe, ki so sodelovale v verižnem trgovanju z delnicami, niso zasledovale gospodarskega cilja, ampak cilj odliva sredstev v tujino in oziroma znižanja davčne osnove C. d.o.o. Namen aktivnosti torej ni bil v trgovanju z vrednostnimi papirji, pač pa v izogibanju plačila davkov v Republiki Sloveniji. Zato transakcija tožeče stranke po presoji sodišča pomeni navidezni pravni posel iz 74. člena ZDavP-2.
ZBPP člen 12, 12/1, 13, 14. ZSVarPre člen 24, 27. SPZ člen 66, 66/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilCA
Organ za BPP je svojo odločitev oprl na ugotovitve, ki jih tožnica ne prereka, in sicer da je solastnica do ½ stavbe, ki je ocenjena na 65.321 EUR, torej je njen delež vreden 32.660,50 EUR. Tožnica tudi ne zanika, da je dejansko ne živi v predmetni stavbi. Zato organ za BPP ni imel zakonske podlage, da tožničinega solastnega deleža na stavbi ne bi upošteval kot premoženja, ki se upošteva pri odločitvi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.