ZUP v primerih, kot je obravnavani, izrek denarne kazni, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe, veže na eno samo okoliščino in sicer, da je tudi naknadni, v sklepu o dovolitvi izvršbe postavljeni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova pretekel brez uspeha. Obstoj te okoliščine v konkretnem primeru med strankama upravnega spora niti ni sporen, temu tožnik v tožbi niti ne nasprotuje.
trg električne energije - gospodarska javna služba - dejavnost distribucijskega operaterja - regulativni okvir - določitev regulativnega okvira - upravičeni stroški
Ker so vrednosti upravičenih stroškov v regulativnem okviru zgolj načrtovane, se upravičeni stroški, ki dejansko nastanejo v posameznem letu regulativnega obdobja, upoštevajo v okviru posebej za to predvidenega postopka ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira po 120. členu EZ-1.
odločitev občinskega sveta - nadomestilo plače po prenehanju funkcije župana - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločitev Komisije glede na predmet odločanja (o pravici do nadomestila plače po prenehanju funkcije), glede na organ, ki jo je izdal (Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine A.) in glede na pravno podlago, na kateri je bila sprejeta (14. in 15. člen ZFDO), ne sodi med odločitve Občinskega sveta iz šestega odstavka 33. člena ZLS, župan kot tožnik pa na podlagi omenjene določbe ne more sprožiti postopka pred naslovnim sodiščem. Zoper odločitev je sicer dopusten upravni spor na podlagi splošnih določb ZUS-1, vendar pa župan kot posameznik v obravnavanem primeru za vložitev predmetne tožbe nima pravnega interesa, saj izpodbijani akt ne posega v njegove pravice oziroma pravne koristi.
ZSRT člen 24, 24/4. Odlok o turistični taksi v Občini Bled člen 11. ZUP člen 53, 53/1, 55, 229, 229/1.
turistična taksa - zavezanec za plačilo turistične takse - pravica do pritožbe - pooblastilo
Tožena stranka bi morala obravnavati pritožbo A.A., vloženo v imenu tožeče stranke, kot pritožbo vloženo po pooblaščencu in bi morala A.A., vlagatelja pritožbe, kot pooblaščenca pozvati, da v določenem roku predloži pooblastilo. Organ je bil v takem primeru dolžan pozvati pooblaščenca, da v določenem roku predloži pooblastilo in če ta pomanjkljivost v roku ne bi bila odpravljena, bi šele tako bilo dopustno pritožbo zavreči.
ZTuj-2 člen 47, 47/4, 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-6, 55/5.
dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine - pogoji za izdajo dovoljenja - družinski član - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Zgolj na podlagi dejstva, da se tujka ne šola redno oziroma da si je želela le, da bi bila vpisana na neko šolo, še ni mogoče trditi, da so bila njena ravnanja storjena z namenom zlorabe pravnega instituta dolžnosti preživljanja in usmerjena v lažjo pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, neredno obiskovanje šole s strani mladostnika pa samo po sebi še ne more zadoščati za utemeljitev obstoja domneve, da se ta ne bo podrejal pravnemu redu RS.
Prvostopenjski organ je pri odločanju spregledal določbo četrtega odstavka 47. člena ZTuj-2, po kateri se lahko za družinskega člana tujca izjemoma šteje tudi drugega sorodnika tujca, če posebne okoliščine govorijo v prid združitvi družine v Republiki Sloveniji, tožnik pa v upravnem postopku, kot tudi v tožbi, zatrjuje prav tovrstne okoliščine, ko navaja, da bi bilo treba zaradi njegovega dejanskega preživljanja hčerke, s katero skupaj živita v RS in si oba želita, da bi lahko hčerka tukaj dokončala šolanje, njegovi prošnji za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujke ugoditi.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - učinkovanje ustavne odločbe - pravnomočno zaključen postopek
Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. V predmetni zadevi ni sporno, da je odločba, s katero je bil odmerjen davek na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2013, postala dokončna 19. 12. 2014, po poteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu (18. 1. 2015) pa tudi pravnomočna. Razveljavitev določbe ZUJF na podlagi ustavne odločbe tako ne učinkuje na predmetno odločbo, učinka pa tudi nima na odločbe vseh drugih zavezancev, katerih odločbe o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti so do 7. 3. 2015 postale pravnomočne.
prekinitev prestajanja kazni zapora - razlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora - smrt v družini
Pravni institut prekinitve prestajanja zaporne kazni, kot ga predvideva ZIKS-1, je izjema, zato mora biti izpolnitev zakonsko zahtevanega pogoja, v obravnavanem primeru je to smrt ožjega družinskega člana, zaradi katere tožnik ne bi bil zmožen prestajati kazni, dejansko izkazana in izrecno ugotovljena. Tožnik ni izkazal utemeljenosti prekinitve prestajanja kazni zapora, niti ni izkazal, zakaj naj ne bi bil sposoben prestajati kazni zapora. V zvezi s tožnikovimi argumenti, da je prizadet zaradi smrti očeta in da ne vidi več smisla za nadaljnje izvajanje kazenske sankcije, se sodišče strinja s toženo stranko, da ti argumenti niso zakonski razlog za prekinitev kazni zapora.
odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - zavrnitev zahtevka - zavrženje zahtevka - rok za vložitev zahtevka
V obravnavani zadevi je toženka zahtevo tožnika vsebinsko obravnavala in jo zavrnila, saj je bila zahteva tožnika po 1. točki prvega odstavka 274. člena ZUP vložena v okviru petletnega roka od dneva, ko je bila odločba izdana in tožniku vročena. To pa ne velja tudi za zahtevo tožnika glede očitka, da je odločbo izdal krajevno nepristojni organ in da je bil z njo očitno kršen materialni zakon (drugi odstavek 274. člena ZUP). Glede tega dela zahteve je pravilno upoštevala, da se odločba o odpravi po nadzorstveni pravici iz razloga po 4. točki 274. člena ZUP in razveljavitve po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko izda le v enem letu od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena stranki, ki pa je v konkretnem primeru potekel, zato tožnikove zahteve pravilno ni vsebinsko obravnavala ter jo je zavrgla s procesnim sklepom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - podatki GURS
Podatek o vrednosti nepremičnine, to je podatek o posplošeni vrednosti nepremičnine, izhaja iz registra nepremičnin, ki ga vodi GURS. Gre za podatek iz uradnih evidenc, katerega tožnik ni uspel ovreči. Po oceni sodišča je toženka, ob pomanjkanju dokazov, ki bi kazali na drugačno (nižjo) vrednost nepremičnine, oceno o preseganju finančnega cenzusa za dodelitev BPP lahko oprla na po GURS-u ugotovljeno posplošeno vrednost te nepremičnine, ki kaže na vrednost sporne nepremičnine, ki je višja od finančnega cenzusa za dodelitev BPP.
ZUS-1 člen 50. ZJU člen 158. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
razrešitev in imenovanje v naziv - odločba o razrešitvi in imenovanju v naziv - sklep o premestitvi - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev postopka
Organ mora ugotavljati možnosti za premestitev postopoma oziroma povedano drugače: če premestitev uradnika ni možna na način iz drugega odstavka 158. člena ZJU, je treba ugotoviti, ali je premestitev možna na način iz tretjega odstavka, in če premestitev ni možna niti na način iz tretjega odstavka, potem je treba ugotoviti, ali so za premestitev na način iz četrtega odstavka tega člena izpolnjeni pogoji.
DDV - dodatna odmera DDV - pravica do odbitka DDV - subjektivni element - nedobrovernost tožnika
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje vsakokratni veljavni zakon o davku na dodano vrednost, deloma pa jo določajo tudi viri prava Evropske unije, med njimi tudi sodbe SEU. Iz njih izhaja, da sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno podani naslednji pogoji: 1) da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca, 2) da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3) da gre za uporabo blaga ali storitev za namene zavezančevih obdavčenih transakcij in 4) da ne gre za goljufijo oziroma zlorabo sistema DDV oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri odbitku, povezana z goljufijo.
prijava obratovalnega časa - prekoračitev pooblastil organa prve stopnje - bistvena kršitev pravil postopka
Prvostopenjski organ je prekoračil svoja pooblastila, ki so mu dana v ZGos, s tem, ko je svojo negativno odločitev o tožnikovih vlogah utemeljeval z ugotavljanjem pogoja, katerega preveritev ne sodi v njegovo delovno področje, torej, ko je odločal, ali ima gostinski obrat, za katerega sta tožnika prijavila obratovalni čas, uporabno dovoljenje, zlasti ob upoštevanju, da po določbi 16. člena ZGos, med drugim uresničevanje določbe 8. člena tega zakona, ki se nanaša na uporabno dovoljenje, nadzoruje pristojni gradbeni inšpekcijski organ. Relevantni razlog za odločitev toženka sploh ni ugotavljala, temveč je svojo odločitev utemeljila z razlogi, ki po presoji sodišča ne sodijo v pristojnost odločanja organov samoupravne lokalne skupnosti, ampak v pristojnost pristojnega gradbenega inšpektorja (16. člen ZGos).
V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZUP je treba, še preden se izda odločba, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Ta možnost ne sme biti zagotovljena zgolj formalno, ampak mora imeti stranka možnost polne vsebinske izjave. Tožena stranka navedene določbe ZUP ni upoštevala. Glede na povedano pa tudi njena obrazložitev sprejete odločitve ne zadosti zahtevam, ki jih predpisuje prvi odstavek 214. člena ZUP, zato odločitve ni mogoče preizkusiti. To pomeni, da so podane bistvene kršitve pravil postopka iz 3. in 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki narekujejo odpravo odločbe.
davčna izvršba - dohodek iz dejavnosti - prispevki za starševsko varstvo - prispevki za zdravstveno zavarovanje - ponovni postopek
Ugovor bistvenih kršitev pravil postopka ostaja zgolj na načelni ravni, brez kakršnekoli opredelitve, v čem naj bi bila kršitev pravil postopka podana. Zgolj splošni so tudi ugovori, s katerimi tožnik uveljavlja nepravilno uporabo materialnega prava in nepravilno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Tako je povsem splošna in nekonkretizirana tožbena trditev, da je tožnik vse svoje obveznosti, ki se nanašajo na relevantno obdobje, plačeval redno in sproti ter da davčni organ ne bi smel s temi plačili poravnati morebitnih neplačanih obveznosti. Drugače (in podrobno obrazloženo), vključno s pravno podlago za odločitev, sledi iz izpodbijanega sklepa in iz drugostopenjske davčne odločbe, v katerih je konkretno navedeno, kako, kdaj in s katerimi plačili so se pokrivale posamezne obveznosti v zadevnem obdobju.
davek od dohodkov pravnih oseb - izogibanje dvojnemu obdavčevanju - v tujini plačan davek - davčni odtegljaj - metoda navadnega odbitka - odprava dvojnega obdavčevanja
V določbah 62. in 63. člena ZDDPO-2 je glede odprave dvojnega obdavčenja uzakonjena metoda navadnega odbitka. Namen navedene metode je v tem, da Slovenija rezidentu ne prizna znižanja davčne obveznosti (ali vračila) od tujih dohodkov v višjem znesku, kot znaša davčna obveznost od tujih dohodkov v Sloveniji. Glede na metodo navadnega odbitka imajo rezidenti Slovenije po določbah ZDDPO-2 pravico, da od obveznosti za plačilo davka v Sloveniji odštejejo znesek davka, ki je bil plačan od dohodkov izven Slovenije. Odbitek davka po navedeni metodi je mogoč le, če so tuji dohodki v bruto znesku vključeni v davčno osnovo. Določba 67. člena ZDDPO-2 pa znesek odbitka dodatno omeji z višino siceršnje davčne obveznosti v davčnem obračunu rezidenta v Sloveniji.
ZBan-1 člen 352, 353, 371. ZUP člen 43, 229, 229/2.
izredni ukrepi za stabilnost bank - priznanje statusa stranskih udeležencev - subjekt nadzora
V postopku nadzora je imela po določbi 352. člena ZBan-1 položaj stranke (v ožjem pomenu) oseba, nad katero se opravlja nadzor (subjekt nadzora), kot stranke v širšem pomenu in s tem kot stranski udeleženci pa še (in izključno) člani uprave banke. Temu ustrezno je bilo v določbah ZBan-1 urejeno tudi vročanje odločbe, izdane v postopku nadzora (353. člen ZBan-1). Odločitev tožene stranke, da se zahtevi za vročitev odločbe tožnikom ne ugodi in da zahtevo s sklepom zavrže na podlagi drugega odstavka 229. člena ZUP, je pravilna in skladna z zakonom.
brezplačna pravna pomoč - ista upravna zadeva - zavrženje prošnje
Pristojni organ za BPP je pri predhodnem preizkusu tožnikove vloge za dodelitev BPP ugotovil, da so podani pogoji iz 4. točke prvega odstavka ZUP. Na podlagi navedene odločbe ZUP organ zahtevo stranke s sklepom zavrže, če se je o isti upravni zadevi že vodil upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - upravni akt - procesni sklep - sklep o prekinitvi postopka
V obravnavanem upravnem sporu tožnik izpodbija sklep o prekinitvi postopka, s katerim ni bilo odločeno o njegovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi, niti ni bil z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, saj gre zgolj za procesni sklep, s katerim je sprejem odločitve v upravnem postopku urejanja meje začasno odložen do pravnomočne odločitve v sodnem postopku.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/2, 36/3. ZUP člen 89, 89/5.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Skladno s 5. odstavkom 89. člena ZUP se šteje, da je z vročitvijo dokumenta pooblaščencu za vročanja opravljena vročitev stranki, ki bi ji bilo treba dokument vročiti.
Iz tožbe oziroma podatkov v listinah sodnega spisa je razvidno, da je bila tožba poslana priporočeno po pošti 4. 10. 2016, kar pa je po izteku 30-dnevnega roka za tožbo. Zato je moralo sodišče na podlagi 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot prepozno zavreči.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Rok za postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj v RS in rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 13. 10. 2016, tožnica pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v sklepih.