promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge
Tožnik ni ravnal v skladu s upravno-sodno prakso in je vlogo za odobritev pravnega posla vložil po izteku roka iz 22. člena v povezavi s četrtim odstavkom 20. člena ZKZ. To pa pomeni, da svoje pravice ni uveljavljal v prekluzivnem roku, kar ima za posledico sprejem izpodbijane odločitve.
Javni poziv za dodelitev pravice do nepovratne finančne pomoči/vzpodbude za predelavo vozil v električno vozilo točka 4a.
javni razpis - finančna pomoč za električna vozila - naložba v vozila - začetek naložbe
Javni poziv v zvezi s sporno naložbo v prvem odstavku 4.a točke določa pogoje, pod katerimi se šteje nova naložba v vozilo, in med drugim tudi, da ne sme biti sklenjen noben zavezujoč dogovor o začetku naložbe. Navedena določba Javnega poziva je jasna in iz nje izhaja, da je treba začeti z izvedbo naložbe po oddaji vloge, medtem ko se nepovratna finančna pomoč oziroma vzpodbuda nakaže vlagatelju šele, ko iz vseh listin o zaključku naložbe izhaja, da je naložba izvedena in že plačana.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013, v letih 2011-2013 člen 122.
ukrepi kmetijske politike - nepovratna sredstva - vračilo sredstev - višja sila
Uredba spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v 122. členu našteva primere višje sile, ki prizadenejo končnega prejemnika sredstev. V primeru odpovedi zakupnega razmerja kot obligacijskega instituta se ta določba ne more uporabiti, četudi gre za nenadno in nenapovedano odpoved zakupnega razmerja.
ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 83, 83/1, 83/1-1.
pristop LEADER - zahteva za izplačilo sredstev - neizpolnitev obveznosti - zagotovitev sredstev za sofinanciranje projekta
Tožeča stranka bi morala izkazati, da je bila do datuma zaključka projekta sposobna v celoti zagotoviti sredstva za financiranje projekta v višini vrednosti del po pogodbi, sklenjeni z izbranim izvajalcem. Ker so bila ta sredstva zagotovljena šele naknadno s kasnejšimi proračunskimi akti, je bila s tem kršena določba 1. točke prvega odstavka 83. člena Uredbe PRP. Ker je bil zahtevek tožeče stranke za izplačilo sredstev v nasprotju z navedeno zakonsko določbo, je bil pravilno v skladu s četrtim odstavkom 56. člena ZKme-1, zavrnjen njen zahtevek za izplačilo sredstev.
Glede na to, da tožnica želi vložiti odškodninski zahtevek proti Republiki Sloveniji zaradi kršitve človekovih pravic, je bila dodelitev brezplačne pravne pomoči za prvo svetovanje dejansko in pravno utemeljena. Izvajalec (odvetnik) brezplačne pravne pomoči bo po opravljenem svetovanju lahko izrazil mnenje, da tožnica v zvezi s svojimi trditvami izkazuje možnosti za uspeh v sodnem postopku, kar pomeni, da bo prosilka lahko vložila še nadaljnjo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za morebitna nadaljnja pravna dejanja (zastopanja) v zvezi z odškodninskim zahtevkom.
ZMat člen 45, 50. Pravilnik o splošni maturi člen 82.
matura - ugovor zoper oceno - izvedenec - postopek odločanja o ugovoru na oceno
Določilo 45. člena ZMat, daje dovolj določno zakonsko pooblastilo ministru, da s podzakonskim aktov uredi postopek ugovora na oceno. Pristojni minister pa je v Pravilniku v določilu 3. odstavka 82. člena določil, da „izvedenec pregleda vse izpitne pole kandidata in poda izvedensko mnenje.“ To pomeni, če kandidat ugovarja oceni za eno izpitno polo, izpit pa ime več izpitnih pol, pritožbeni organ na podlagi izvedenskega mnenja pri odločanju o ugovoru upošteva novo oceno pri vseh izpitnih polah.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za podaljšanje dovoljenja - podlovna sposobnost tujca
Neutemeljen je tožbeni ugovor o pomanjkanju tožnikove poslovne sposobnosti zaradi njegove nepismenosti. Navedena okoliščina sama po sebi še ne pomeni, da takšna oseba ni procesno sposobna.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - FIP - tuje državljanstvo - dokazno breme
V primeru, kakršen je obravnavani, je glede na okoliščine zadeve breme dokazovanja tujega državljanstva razlaščenca, od obstoja katerega je odvisna pravilna uporaba prava, na ramenih vlagatelja zahteve za denacionalizacijo. Upravni organ namreč ni dolžan po uradni dolžnosti ugotavljati dejstev, na podlagi katerih se uporabi pravila pogodb ali sporazumov iz drugega odstavka 10. člena ZDen, med katera sodi tudi obstoj tujega državljanstva razlaščenca
ZMZ-1 člen 22, 37, 37/1, 46, 46/2, 46/2-3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 15.
Če je tožena stranka odločbo oprla na zunanjo nekonsistentnost, potem bi morala dati tožniku možnost, da se o informacijah o izvorni državi, ki jih navaja v opombah, seznani in da dobi možnost, da nekonsistentnosti pojasni. Teh informacij pa niti v spisu ni niti v angleškem jeziku, čeprav bi morali ustrezni deli prevoda biti v spisu v slovenskem jeziku. Gre za sestavni del pravice do obrambe kot splošnega pravnega načela v pravu EU.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - podatki Finančne uprave - načelo zaslišanja stranke
Ker je tožena stranka z vpogledom v podatke FURS ugotovila drugačno stanje glede izplačanih plač, kot ga je tožnica navedla v svoji prošnji, bi morala tožnico pred izdajo odločbe pozvati, da se izjasni o neskladnostih med njeno prošnjo in stanjem, kot ga je sama ugotovila na podlagi podatkov FURS.
ZKnj-1 člen 39, 39/6. ZUP člen 214. Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti člen 18, 18/4.
javni uslužbenec - strokovni nazivi v knjižnični dejavnosti - kriteriji za imenovanje v strokovni naziv - obrazložitev odločbe
Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev naziva bibliotekarski specialist, obrazložena pa je z ugotovitvijo, da tožnik ne dosega zahtevane tretjine vseh zahtevanih točk z avtorskimi objavami. V nadaljevanju obrazložitve se navaja število točk po posameznem poglavju meril, vendar pa je to popolnoma neobrazloženo glede tega, katera dela in aktivnosti so bila pri tem ocenjena. Izpodbijani akt bi moral vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj ga v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnik ni dokazal, da uradne evidence neresnično potrjujejo, da nikoli ni bil izbrisan, ker do 22. 9. 2000 sploh ni imel prijavljenega stalnega prebivališča. Tega ni izkazal niti s tožbenimi navedbami niti tega ne kažejo podatki v upravnem spisu.
Organ lahko po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi, če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ in samo zato ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi.
imenovanje ravnatelja - upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice - zavrženje tožbe
Tožnik ni izkazal, da bi bilo s sklepom Sveta zavoda osnovne šole, s katerim je bil imenovan ravnatelj šole, poseženo v njegovo konkretno človekovo pravico oziroma temeljno svoboščino iz 4. člena ZUS-1, za katero bi bilo mogoče uveljavljati sodno varstvo v upravnem sporu. Zato je sodišče tožbo zoper sklep zavrglo.
ZUSDDD člen 1, 1a, 1č. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 8.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tako iz ZUSDDD tudi iz sodbe ESČP v zadevi Kurić ne izhaja, da mora država Slovenija vsakomur zgolj zato, ker je bil izbrisan, in ne glede na morebitne posebne okoliščine v zvezi z izkazanim namenom bivanja v Sloveniji, izdati odločbo o dovoljenju za stalno prebivanje za nazaj. Veliki senat ESČP je za dva od osmih pritožnikov razsodil, da z vidika procesne predpostavke za sprejem njune pritožbe v presojo ESČP nista izčrpala pravnih sredstev v Sloveniji, ker v postopku pred ESČP nista izkazala, da bi po izbrisu na kakršen koli način izrazila želji po bivanju v Sloveniji, to je, da bi sprožila kakršna koli pravna dejanja v smeri ureditve statusa.
Splet okoliščin, ki ga sestavljajo odpoved delovnega razmerja na tožničino željo brez povezave z izbrisom, dejstvo, da je bil njen mož kot uslužbenec JLA premeščen iz Slovenije in dejstvo, da je v postopku govorila precej na splošno tudi o nestrpnosti, kažejo na to, da izbris ni bil razlog njenega bivanja izven Slovenije in tudi ni izkazala nobenih ravnanj usmerjenih v vrnitev v Slovenijo. Ker tožnica ni izkazala prav nobenega ravnanja (oziroma poskusa), ki bi bilo usmerjeno v vrnitev v Slovenijo ob tem, da je bila z vidika procesnih garancij o tem, kaj mora izkazati, korektno obveščena, je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev Univerze v Ljubljani člen 14.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv izredni profesor - pogoji za izvolitev
Tožnik je vložil vlogo za izvolitev v naziv izredni profesor, zato tožena stranka ni mogla njegove vloge po uradni dolžnosti obravnavati kot vlogo za izvolitev v naziv docent, kar je tožnikov dosedanji naziv.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - postopek v zvezi s sodnimi taksami
Zastopanje na prvi stopnji zajema vsa dejanja, ki so potrebna za zavarovanje in uveljavljanje interesov stranke. Sem sodi tudi vse potrebno v zvezi z izpolnitvijo procesne predpostavke iz 105.a člena ZPP, kar zadeva sodno takso. Tožnik tako utemeljeno zahteva tudi plačilo stroškov v zvezi z dejanjem, katerega namen je bil doseči oprostitev plačila taks v celoti. To dejanje je bilo za dosego tega potrebno. Glede na to je tožnik upravičen do nagrade za pritožbo zoper odločitev o predlogu za taksno oprostitev.
Upravni organ je izdajo sklepa o zavarovanju izpolnitve obveznosti oprl na sklep o dovolitvi obnove pravnomočno končanega postopka denacionalizacije nepremičnine v smislu 2. odstavka 10. člena ZDen in na ugotovitev, da obstaja velika verjetnost, da bo v obnovljenem postopku prišlo do drugačne odločitve. Ob dejstvu, da lastniki svojo lastninsko pravico na sporni nepremičnini že izvršujejo s pravico posesti, uporabe in razpolaganja, je bilo mogoče utemeljeno pričakovati, da bi tožeča stranka z razpolaganjem s premoženjem onemogočila ali znatno otežkočila izpolnitev obveznosti.