V izreku izpodbijane odločbe je dovolj jasno napisano, da se prepoveduje oglaševanje tobačnih izdelkov ter da je treba odstraniti tisti oglasni material, na katerem se ti izdelki oglašujejo.
ZUSDDD člen 1, 1a, 1č. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 8.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tako iz ZUSDDD tudi iz sodbe ESČP v zadevi Kurić ne izhaja, da mora država Slovenija vsakomur zgolj zato, ker je bil izbrisan, in ne glede na morebitne posebne okoliščine v zvezi z izkazanim namenom bivanja v Sloveniji, izdati odločbo o dovoljenju za stalno prebivanje za nazaj. Veliki senat ESČP je za dva od osmih pritožnikov razsodil, da z vidika procesne predpostavke za sprejem njune pritožbe v presojo ESČP nista izčrpala pravnih sredstev v Sloveniji, ker v postopku pred ESČP nista izkazala, da bi po izbrisu na kakršen koli način izrazila želji po bivanju v Sloveniji, to je, da bi sprožila kakršna koli pravna dejanja v smeri ureditve statusa.
Splet okoliščin, ki ga sestavljajo odpoved delovnega razmerja na tožničino željo brez povezave z izbrisom, dejstvo, da je bil njen mož kot uslužbenec JLA premeščen iz Slovenije in dejstvo, da je v postopku govorila precej na splošno tudi o nestrpnosti, kažejo na to, da izbris ni bil razlog njenega bivanja izven Slovenije in tudi ni izkazala nobenih ravnanj usmerjenih v vrnitev v Slovenijo. Ker tožnica ni izkazala prav nobenega ravnanja (oziroma poskusa), ki bi bilo usmerjeno v vrnitev v Slovenijo ob tem, da je bila z vidika procesnih garancij o tem, kaj mora izkazati, korektno obveščena, je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
upravna taksa - upravna taksa za vlogo - zavezanec za plačilo takse
Tožnik je bil taksne obveznosti v višini 4.54 EUR za prodajo vloge za prenehanje državljanstva oproščen na podlagi odločbe z dne 17. 8. 2015. Z odločbo z dne 17. 4. 2015 o zavrnitvi njegovega zahtevka za prenehanje državljanstva mu je nastala še nova taksna obveznost, in sicer taksa za izdajo odločbe.
Upravni organ je izdajo sklepa o zavarovanju izpolnitve obveznosti oprl na sklep o dovolitvi obnove pravnomočno končanega postopka denacionalizacije nepremičnine v smislu 2. odstavka 10. člena ZDen in na ugotovitev, da obstaja velika verjetnost, da bo v obnovljenem postopku prišlo do drugačne odločitve. Ob dejstvu, da lastniki svojo lastninsko pravico na sporni nepremičnini že izvršujejo s pravico posesti, uporabe in razpolaganja, je bilo mogoče utemeljeno pričakovati, da bi tožeča stranka z razpolaganjem s premoženjem onemogočila ali znatno otežkočila izpolnitev obveznosti.
ZMZ člen 13, 13/2, 13b, 78, 78/1, 78/1-6. ZOdv člen 1, 2, 11, 11/2, 17, 17/5. ZBPP člen 29, 29/1. URS člen 14, 14/2. Pravilnik o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalca za begunce ter nagrajevanje in povračilo stroškov svetovalcu za begunce člen 1.
stroški postopka - odmera stroškov zastopanja v postopku priznanja mednarodne zaščite - svetovalec za begunce - odvetniška tarifa - spor polne jurisdikcije
Cilj zakonodajalca (tako evropskega kot slovenskega) z uzakonitvijo instituta pravnega zastopnika v postopkih mednarodne zaščite pred sodišči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Enak cilj zasleduje tudi z ZBPP, po katerem pa pravno pomoč nudijo odvetniki.
Skupne značilnosti odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, in svetovalca za begunce, ki ni odvetnik, so, da sta oba zavezana opravljati svoje delo strokovno, pošteno in vestno, oba nudita pravno pomoč pred sodišči, pri čemer je delo svetovalca za begunce omejeno na Upravno in Vrhovno sodišče v zvezi s postopki po ZMZ, oba zasledujeta pravne interese in koristi svoje stranke oziroma prosilca za mednarodno pomoč, oba izvajata storitve brezplačne pravne pomoči, ki predstavlja opravljanje naloge, ki iz Ustave izhaja kot dolžnost države, oba sta upravičena do plačila za svoje delo in povračila stroškov, sredstva za izplačilo pa zagotavlja država iz proračuna.
Niti zakonodajalec niti sodišče v okviru odločanja o tem upravnem sporu ni našlo objektivne in upravičene podlage za drugačno obravnavanje odvetnika, ki deluje v okviru obveznega sistema zagotavljanja brezplačne pravne pomoči in svetovalca za begunce, ki ni hkrati odvetnik.
davčna izvršba - izvršilni naslov - sklep o davčni izvršbi
V konkretnem primeru se izvršuje pravnomočna in izvršljiva sodba Okrajnega sodišča v Črnomlju, s katero je bil tožnik spoznan za odgovornega za prekršek po členu 107/12 Zakona o pravilih cestnega prometa in s katero se mu zaradi omenjenega prekrška izreče (med drugim) globa ter naložijo v plačilo stroški postopka. Tožnik kljub omenjeni sodbi in opominu, ki mu ga je poslal davčni organ pred izdajo izpodbijanega sklepa, obveznosti, naloženih z omenjeno sodbo, ni poravnal. Ker tožnik obveznosti ni poravnal prostovoljno, je sodišče v Črnomlju utemeljeno predlagalo davčnemu organu, da znesek po sodbi izterja, davčni organ pa je temu predlogu utemeljeno sledil in v skladu z določbami ZDavP-2 z izpodbijanim sklepom začel davčno izvršbo.
ZDen člen 16. ZUP člen 9, 220, 241-244, 246, 246/4, 273.
denacionalizacija - zavezanec za vračilo premoženja - načelo zaslišanja stranke - dopolnilna odločba - delo organa prve stopnje v zvezi s pritožbo - odločanje organa druge stopnje v zvezi s pritožbo - odgovor na pritožbo - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz spisne dokumentacije v zadevi izhaja in niti ni sporno, da tožnici ni bilo omogočeno, da bi se - pred izdajo izpodbijane drugostopenjske odločbe - izjavila o navedbah v pritožbah, o katerih je bilo z navedeno odločbo odločeno. ZUP v 241. členu nalaga prvostopenjskemu organu, da pritožbo, če je ne zavrže po 240. členu tega zakona, pošlje morebitnim strankam z nasprotnimi interesi in jim določi rok, da se izrečejo o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih; (nadomestno) odločbo po 242., 243. in 244. členu tega zakona lahko izda šele potem, ko prejme odgovor stranke z nasprotnimi interesi oziroma ko se izteče rok za odgovor. V četrtem odstavku 246. člena ZUP nalaga identično obveznost organu druge stopnje. Opustitev organov prve in druge stopnje, ki tako nista ravnala, pomeni kršitev načela zaslišanja stranka.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - zasebno varovanje - prepoved opravljanja storitve zasebnega varovanja - pogoji za opravljanje dejavnosti - licenca za varovanje
Sklenitev delovnega razmerja z varnostnim osebjem pred opravljanjem zasebnega varovanja je nedvomno pogoj za to, da sme imetnik licence opravljati zasebno varovanje. Pogoj pa je tudi v tem, da varnostno osebje, s katerim se opravlja dejavnost, izpolnjuje pogoje po tem zakonu, kar pomeni, da mora varnostno osebje izpolnjevati (med drugim) tudi pogoje, predpisane v četrtem odstavku 11. člena. V četrtem odstavku 11. člena je namreč predpisano, da ima varnostno osebje pravico neposredno opravljati naloge zasebnega varovanja z dnem vročitve službene izkaznice, če ima sklenjeno delovno razmerje z imetnikom licence ali z izvajalcem internega varovanja. Sklenjeno delovno razmerje z imetnikom licence je torej pogoj, ki velja za varnostno osebje in preko določb drugega odstavka 11. člena, na katere se naslanja izpodbijana odločitev, tudi za imetnika licence, saj le-ta lahko opravlja zasebno varovanje le z osebjem, s katerim ima sklenjeno delovno razmerje.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Tožnik je v konkretnem primeru v pravdnem postopku uspel in pridobil premoženje v višji vrednosti, kot znaša skupna vrednost izplačila iz sredstev za BPP. Zato je pravilna odločitev tožene stranke, da je dolžan povrniti razliko v znesku 729,25 EUR, ki je razlika med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka.
davčni inšpekcijski nadzor - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb - dohodek iz zaposlitve - drug prejemek iz delovnega razmerja - opravljanje dela v tujini - službeno potovanje
Res je, da se za službeno potovanje šteje potovanje na podlagi naloga za službeno potovanje, vendar pod predpostavko, da gre za opravljanje delovnih nalog izven kraja, kjer zaposleni opravlja delo. Tudi iz ekonomske vsebine obračunanih zneskov dnevnic mora biti namreč razvidno, da gre za dejansko povračilo stroškov na službenem potovanju in ne za kaj drugega. Iz dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve pa izhaja, da gre v vseh primerih za delavce, ki so bili zaposleni prav za opravljanje storitev v tujini za določen čas oziroma za delavce, katerih kraj opravljanja dela je izven sedeža delodajalca v tujini. Dejstvo tudi je, da tožeča stranka v tujini ni imela nobenih svojih enot ali obratov, kjer bi delavci lahko opravljali delo po pogodbi. Delovno mesto teh delavcev je bilo tako v tujini glede na delovišče pogodbenega naročnika tožeče stranke.
ZDDV-1 člen 81. ZUP člen 51, 51/4. ZDavP-2 člen 32, 38, 38/2, 38/2-2, 135, 135/3, 141, 141/4.
davčni inšpekcijski nadzor - blagajniško poslovanje - odločba o ugotovitvi nepravilnosti - elektronska obdelava podatkov - obveznost dajanja podatkov - začasni zastopnik
V danem primeru je pravilno uporabljen tretji odstavek 135. člena ZDavP-2, ki govori o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora, povezan z dejstvom, da se sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora ne vroči v primerih, če bi se zaradi tega ogrozil namen inšpekcijskega nadzora, ki ga je drugostopni organ v svoji odločbi tudi pojasnil. Po mnenju sodišča je bilo tožniku omogočeno sodelovanje v postopku, saj je bil o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora obveščen, pa se ga ni udeležil in je naslednji delovni dan (ponedeljek) pri davčnem organu podal izjavo. Pripomb na zapisnik z dne 19. 1. 2013 ni podal, čeprav je to možnost nesporno imel. Trditev, da sobota zvečer ob 21. uri za tožnika, ki je že v zrelih letih, ni razumen čas inšpiciranja, in da mu iz tega razloga ni mogoče očitati kršitve predpisov, navedenih v izpodbijani odločbi, ne vzdrži resne in na pravni podlagi utemeljene presoje.
Pogodbeni stranki sta dogovorjeni, da bo posojilodajalec celotni znesek dogovorjenega posojila nakazal od 3. 1. 2010 do 31. 12. 2010 na posojilojemalčev TRR v enem ali več obrokih. Pomemben je še 2. člen pogodbe, ki določa, da se posojilojemalec obvezuje, da bo prejeti znesek z obrestmi vred vrnil v celoti v enem ali več obrokih, ki bodo naknadno dogovorjeni, v roku enega leta od nakazila denarja na posojilojemalčev TRR. Da je bil dogovorjeni rok vračila spornih sposojenih zneskov dejansko leto dni od prejema denarja, pa, kot izhaja iz podatkov v spisu, potrjujejo tudi knjigovodske evidence tožeče stranke, to je finančna kartica in konto 2760, iz katerih izhaja kratkoročni dolg po omenjenih posojilnih pogodbah do upnika.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014 člen 16, 16/1. ZUP člen 8, 10. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 16, 16/5. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2014 člen 26, 26/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost - zahtevek OMD - nepravilnosti pri prijavi površine - izločene površine - kontrola površin
Tožnik v zvezi z zahtevo, da se upošteva njegove slikovne dokaze, izhaja iz napačnega pojmovanja, kdaj mora prijavljena vrsta dejanske rabe izpolnjevati predpisane zahteve, da se lahko upošteva kot upravičena, ko navaja, da so bile zavrnjene površine obdelane v skladu z Uredbo o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju, več kot enkrat košene oziroma popasene do 15. oktobra. Namreč v zbirni vlogi prijavljena zemljišča morajo izpolnjevati prijavljeno dejansko rabo v času vložitve zahtevkov za dodelitev plačil in morajo biti obdelana skladno z zahtevami za posamezno vrsto rabe ves čas vegetacije, torej tudi v času izvedbe kontrole.
Da bi bilo mogoče določen dohodek šteti za »oproščen plačila dohodnine«, morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: da gre za odškodnino, da je podlaga za odškodnino sodna odločba ali sodna ali izvensodna poravnava, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank in ki ne presega utemeljenega ali razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine, da se odškodnina plača zaradi osebne poškodbe (telesne poškodbe, bolezni, smrti) ali škode na osebnem premoženju in da odškodnina ne predstavlja nadomestila za izgubljeni dohodek. Z omenjeno določbo se torej daje davčna ugodnost, take določbe (kot izjeme od splošnih pravil obdavčitve) pa je treba razlagati ozko in jih z razlago ni dopustno širiti na položaje, ki jih zakon izrecno ne določa.
Objava članka in ne dejstvo smrti sina je bila torej tista okoliščina, ki je povzročila direkten poseg v zasebnost in življenjsko podobo tožničinega umrlega sina in poseg v njeno zasebnost in pravico do pietete ter mirnega življenja, kar je pripeljalo do duševnih bolečin, ki jih je tožnica ob tem utrpela. V tožničinem primeru gre torej za drugačno odškodnino od primerov, ki jih vključuje 5. točka 27. člena ZDoh-2 in s tem za drugačen dejanski in pravni položaj od položaja zavezancev iz navedene določbe, kar pomeni, da ni ovire za to, da se jih obravnava različno.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - izčrpanje pravnih sredstev - zavrženje tožbe
Postopek in sojenje v upravnem sporu sta mogoča le, če so izpolnjene z zakonom določene procesne predpostavke, med njimi tudi ta, da morajo biti v upravnem postopku izčrpana vsa redna pravna sredstva, preden se lahko stranka obrne s tožbo na Upravno sodišče. Ta pogoj v obravnavani zadevi ni izpolnjen, saj tožeča stranka, čeprav je to možnost po zakonu imela, pritožbe kot rednega pravnega sredstva zoper izpodbijano odločbo ni vložila.
spletne igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - izpolnitveni rok
S predlogu priloženo odločbo, na katero se predlagatelj tudi sklicuje, so po presoji sodišča izkazana dejstva, ki jih predlagatelj zatrjuje – da je gospodarski družbi A. kot zavezancu z izvršljivo odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji, ki jih ta prireja po internetu na navedeni spletni strani, in brez predpisane koncesije vlade. Predlagatelj je predlog oprl še na svojo ugotovitev dejstev v postopku nadzora prirejanja iger na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih, da (namreč) zavezanec navedene odločbe ne izvrši.
Glede na to, da pritožba iz petega odstavka 107.a člena ZIS ni urejena kot nesuspenzivno pravno sredstvo, sodišče (že) iz tega razloga ni moglo slediti predlogu glede izpolnitvenega roka. Kot primeren rok, v katerem bo nasprotna stranka mogla izvesti naloženi ukrep, je sodišče tako določilo splošni izpolnitveni rok 15 dni od pravnomočnosti sklepa.
ZUS-1 člen 5, 5/2. ZSMKR člen 69, 69/1, 69/1-6. ZUP člen 7, 67, 99, 99/3, 129, 129/1, 129/1-4, 235, 235/1, 242-245.
ukrep fitosanitarnega inšpektorja - prepoved trženja semenskega materiala - podaljšanje roka - procesni rok - materialni rok - z odločbo določen rok za izpolnitev obveznosti - obravnava vloge stranke kot pravnega sredstva
Paricijski rok, določen v inšpekcijski odločbi, ni procesni rok v smislu 99. člena ZUP. Prvostopenjski organ je o vlogi tožnice, v kateri je ta predlagala podaljšanje roka, napačno odločal na podlagi tretjega odstavka 99. člena ZUP, kot da gre za procesni rok.
O vlogi tožnice bi moral organ odločati, kot da se nanaša na materialni rok (za izpolnitev ukrepa inšpektorja). Vendar bi bilo za tako vlogo (zahtevo) za spremembo inšpekcijske odločbe (ob odsotnosti specialne ureditve o tem v materialnem zakonu, in za ZSMKR je organ v postopku to okoliščino ugotovil) ob njenem preizkusu po določbah prvega odstavka 129. člena ZUP mogoče ugotoviti le, da je podan razlog za zavrženje po 4. točki, zaradi že vodenega upravnega postopka. Glede na to bi organ moral, najprej ob postopanju z vlogo po določbah 67. člena ZUP, preizkusiti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo vloge kot pravnega sredstva.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Vročevalec je tožniku dne 18. 8. 2015 v poštnem nabiralniku pustil sporočilo o tem, da je prejel pošiljko in ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, lahko pošiljko osebno prevzame na pošti. Bil je poučen, da jo lahko prevzame v roku 15 dni, ki začne teči 19. 8. 2015, ter opozorjen, da se po četrtem odstavku 87. člena ZUP, če ne bo prevzel pisma v roku 15 dni, šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Rok je iztekel 2. 9. 2015 in ta datum se šteje kot datum vročitve. Osemdnevni rok za vložitev pritožbe je začel teči z naslednjim dnem, to je 3. 9. 2015, in se je iztekel 10. 9. 2015, tožnik pa je pritožbo priporočeno po pošti poslal 11. 9. 2015, torej po izteku roka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - delež v gospodarski družbi
V premoženje osebe štejejo tudi gospodarski deleži gospodarskih družb ali zadrug, in sicer v vrednosti, ki je primerljiva tržni vrednosti istovrstnega premoženja.
ZUP člen 9, 144, 146, 219, 219/1, 237, 237/2, 237/2-7. ZDen člen 65. ZV-1 člen 2, 2/1, 19, 19/1, 19/1-3, 11, 11/1, 15, 15/1, 21, 21/8, 182, 182/1, 185.
denacionalizacija - vračanje nepremičnin - pogoji za vračilo nepremičnine - vodno zemljišče - posebni ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ob tem, ko je odločeno o denacionalizaciji delov podržavljenih parcel, za katere bi iz odločbe zgolj posredno izhajalo, kolikšna je njihova površina, ter ne da bi bilo obrazloženo, zakaj se odloča prav glede takih površin, in ob tem, ko je tožnica uveljavljala denacionalizacijo navedenih parcel v bistveno večji (skupni) površini, se sodišče z njo strinja, da zakonitosti odločbe ni mogoče preizkusiti.
Iz obrazložitve delne odločbe mora izhajati, o delu katerega zahtevka se odloča in navedeni morajo biti razlogi za tako odločanje. Poleg tega mora obrazložitev odločbe zadostiti še (ostalim) zahtevam določbe prvega odstavka 214. člena ZUP.
Za denacionalizacijski postopek, v katerem ne more biti odločeno po skrajšanem postopku (saj ne gre za nobenega od primerov iz 144. členov ZUP), velja načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP) in obligatornost izvedbe ustne obravnave (154. člen ZUP).
Za vrnitev v last in posest vodnih zemljišč v lasti države, ker ta po osmem odstavku 21. člena ZV-1 niso v pravnem prometu, je podana ovira po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen.