upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravnomočnost - res iudicata
Toženka je v odgovoru na tožbo sodišču sporočila, da je bilo o tožnikovi tožbi zoper izpodbijani akt že pravnomočno odločeno s sodbo tukajšnjega sodišča I U 1278/2016 z dne 18. 10. 2016. Sodišče je zato vpogledalo v navedeno sodbo in ugotovilo, da je bila tožnikova tožba zoper izpodbijani akt že pravnomočno zavrnjena.
vodno dovoljenje - pogoji za podelitev vodne pravice - prispevna površina vodotoka
Iz izpodbijane odločbe zgolj izhaja, da je podlaga za zavrnitev zahteve prva točka prvega odstavka 127. člena ZV-1, ki določa, da se vodno dovoljenje ne podeli, če nameravana gradnja ni skladna z merili in pogoji za podelitev vodne pravice ter načrti upravljanja z vodami, pri čemer ni pojasnjeno, s katerim merilom ali pogojem za podelitev vodne pravice iz 109. člena ZV-1 nameravana raba ni skladna.
Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Preddvor. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Preddvor. ZPNačrt člen 79, 80. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-2, 149/2. ZUS-1 člen 52. URS člen 67.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obveznost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje - lokalna gospodarska javna služba - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - čistilna naprava - tožbena novota
Prvostopenjski organ je tožnici kot zavezanki za plačilo komunalnega prispevka naložil, da mora – poleg plačila komunalnega prispevka – izvesti tudi samo priključitev stavbe na javno kanalizacijsko omrežje v določenem roku. Prvostopenjski organ pa po presoji sodišča za naložitev te obveznosti tožnici z izpodbijano odločbo, izdano v postopku odmere komunalnega prispevka, ni imel podlage niti v ZPNačrt niti v Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč, na določbe katerih se sklicuje v uvodu in obrazložitvi izpodbijane odločbe, prav tako pa tudi ne v drugih predpisih.
Po Ustavi (67. člen) zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena (tudi) njena ekološka funkcija. ZGJS pa v drugem odstavku 5. člena določa, da je uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami, obvezna, razen če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače (vendar pa, kot že navedeno, za predmetno zadevo to ne velja). Taka ureditev – ob upoštevanju dejstva, da gre v predmetni zadevi za obvezno občinsko gospodarsko javno službo s področja varstva okolja, ni v neskladju z Ustavo.
Obveznost zagotavljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za toženko predstavlja (tudi) recipročno obveznost njene uporabe za tožnico in posledično, da plača z izpodbijano odločbo odmerjeni komunalni prispevek, skladno s zakonitimi predpisi toženke.
ZBPP člen 1, 11, 13, 14, 34. ZUS-1 člen 52. ZUP člen 8, 140.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - tožbena novota
Tožnik, na čigar strani je bilo v upravnem postopku tako trditveno kakor dokazno breme, upoštevajoč določilo 1. odstavka 140. člena ZUP, ne more uspeti s posplošenimi tožbenimi navedbami v zvezi z dvema spornima praviloma oziroma nakaziloma, da gre za posojilo, saj je tožena stranka v skladu z določili 8. člena ZUP v povezavi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP pri odločanju vezana na ugotovitev resničnega dejanskega stanja in mora v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo v času njene izdaje. Zato se šele v tožbi prvič zatrjevane navedbe o obstoju posojilnega razmerja kot podlage navedenih dveh prilivov oziroma nakazil izkažejo za nedopustne tožbene novote v smislu 52. člena člena ZUS-1, kar je tudi v skladu z uveljavljeno upravno sodno prakso v primerljivih zadevah.
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - obrazložitev odločbe
Tožeča stranka je šele v tožbi dobila možnosti ugovarjati pravilnosti v odločbi ugotovljenega dejanskega stanja, kar je tudi storila. Navedene tožbene ugovore zato sodišče ne šteje za nedovoljeno tožbeno novoto iz tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni nikjer razvidno, koliko časa bi tožeča stranka konkretno porabila za to, da bi zahtevane podatke pridobila za vse šole, saj je navedeno zgolj to, da iz zapisnika o ogledu in camera iz leta 2012 izhaja, da je organ zelo hitro pridobil (priklical) podatek o povprečni uspešnosti določene šole pri nacionalnem preverjanju znanja pri določenem predmetu. Takšen splošen opis pa ne omogoča sodišču, da bi preveril kolikšen vložek časa in truda se dejansko terja od tožeče stranke, da zahtevane podatke posreduje prosilcu. Iz navedenega razloga je izpodbijana odločba v bistvenem delu pomanjkljiva, saj so pomanjkljivo navedeni razlogi, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, da zahtevana informacija že obstaja.
ZTuj-2 člen 76. ZUS-1 člen 30, 30/1. ZDPra člen 14.
omejitev gibanja - ugotovitev nezakonitosti - odškodninski zahtevek zoper državo
Če se ukrep omejitve gibanja izvaja v Centru za tujce, bodisi po ZMZ, bodisi po ZTuj-2, gre za ukrep omejitve gibanja, ki ga je treba na podlagi dejanskih okoliščin izvajanja tega ukrepa šteti kot ukrep odvzema osebne svobode. Nikakor pa ni mogoče določila 76. člena ZTuj-2 razlagati in uporabiti tako, kot da to določilo lahko pomeni zgolj določitev kraja bivanja brez omejitve gibanja oziroma odvzema osebne svobode, saj nenazadnje tudi samo določilo 76. člena ZTuj-2, ki sicer neustrezno oziroma zavajujoče uporablja izraz „nastanitev v centru“, v naslovu tega določila, vsebuje tudi izrazoslovje, da gre za „omejitev gibanja“, ta izraz pa uporablja tudi v prvem odstavku tega določila skupaj s pojmom „nastanitev“.
Tožnik se je v pripravljalni vlogi, s katero je spremenil tožbeni zahtevek, izrecno omejil na zatrjevano nezakonitost, ki naj bi bila v tem, da na podlagi 76. člena ZTuj-2 omejitev gibanja oziroma odvzem osebne svobode sploh ni možna, ampak je možna zgolj določitev kraja bivanja, kar je očitno zmotno stališče. Določba 76. člena ZTuj-2 predstavlja pravno podlago za omejitev gibanja oziroma osebne svobode.
Uveljavljanje odškodnine zoper državo zaradi nezakonitega odvzema prostosti zahtevek pa je treba obravnavati po 14. členu Zakona o državnem pravobranilstvu. Po tem določilu pa velja, da kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti subjektu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, mora predhodno predlagati državnemu pravobranilstvu, da se sporno razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo
Tožnica ni izkazala prav nobenega ravnanja (oziroma poskusa), ki bi bilo usmerjeno v vrnitev v Slovenijo v drugem petletnem obdobju od meseca februarja 1997 naprej.
Sodna praksa Upravnega sodišča izkazuje, da so za izkazovanje namena in interesa po vrnitvi dovolj že bistveno manj formalizirani poskusi in ravnanja, kot je vlaganje prošenj za razna upravna dovoljenja. Teh ravnanj pa tožeča stranka ob tem, da je bila z vidika procesnih garancij o tem, kaj mora izkazati, korektno obveščena, ni izkazala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Tožeči stranki je bila z odločbo sodišča odvzeta poslovna sposobnost in sodišče je takrat svojo odločitev utemeljilo z izvedeniškim mnenjem. Tako je po presoji sodišča pravilen tudi zaključek tožene stranke, da iz citiranega mnenja izhaja, da razlogi, zaradi katerih je bila tožeči stranki poslovna sposobnost odvzeta, niso prenehali. Navedeno tako pomeni, da zadeva v zvezi s katero želi tožeča stranka dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh in jo je nerazumno sprožati.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek
Iz dejanskih ugotovitev obravnavanega primera, ki med strankama niso sporne, izhaja, da tožnik izpolnjuje starostni pogoj, ne izpolnjuje pa pogojev za pridobitev veteranskega dodatka zaradi preseganja premoženjskega cenzusa.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja
V konkretni zadevi ni izpolnjen pogoj prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji na dan 23. 12. 1990 in spada tožnica v tisto kategorijo tujcev, ki so na dan 25. 6. 1991 prebivali v Republiki Sloveniji, in so na ta dan imeli državljanstvo druge republike nekdanje SFRJ, vendar pa tožnica ne izpolnjuje pogoja dejanskega neprekinjenega življenja v Republiki Sloveniji od 25. 6. 1991 dalje, saj je Republiko Slovenijo zapustila 28. 6. 1991 skupaj z družino in se od tedaj ni več vrnila. Prvostopenjski organ je ugotovitev, da tožnica na dan 23. 12. 1990 ni imela prijavljenega stalnega prebivališča, utemeljil s podatki iz uradnih evidenc.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je tožnik dne 25. 6. 1991 sicer prebival v Republiki Sloveniji, vendar pa od tega dne dalje v njej dejansko ni neprekinjeno živel. Tožnikova družina je zapustila državo v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo oziroma po izjavi tožnika je bilo to 28. 6. 1991, da so iz Slovenije odšli zaradi začetka vojne za osamosvojitev Slovenije, razlog, da se niso več mogli vrniti, pa je bil, da niso imeli garantnega pisma iz Slovenije, ker niso imeli najožjega sorodnika, ki bi jim ga lahko uredil.
imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - oprema in prostori - izločitev uradne osebe - dvom o nepristranskosti
V zvezi z imenovanji notarjev je v sodni praksi izoblikovano stališče, da izbira, ki jo na podlagi 10. člena ZN opravi minister, ne predstavlja odločanja po prostem preudarku, temveč temelji na izbirni pravici, ki ni omejena ali vezana na mnenje komisije ali Notarske zbornice. Z vidika presoje akta o izbiri je izbira nezakonita le, če minister izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za imenovanje na notarsko mesto.
Sorodstveno razmerje med izbrano kandidatko in uradno osebo ministrstva (ki sicer v postopku ni sodelovala oziroma je bila izločena iz postopka) samo po sebi, ne da bi se upoštevale okoliščine konkretnega primera, ne more biti izključni razlog za presojo nepristranskosti pri odločanju.
stalno prebivališče - ugotavljanje stalnega prebivališča - dejansko življenje
Za odločitev je bistveno, da tožnik na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, dejansko ne živi, zato načela združevanja družine tu ni mogoče uporabiti.
vojni veteran - veteranski dodatek - pravica do veteranskega dodatka - cenzus
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil višino tožnikovih prejemkov iz decembra 2014 in pravilno ugotovil, da višina njegovih prejemkov (499,23 EUR) presega za leto 2015 določeno osnovo za dodelitev veteranskega dodatka, ki znaša 497,15 EUR.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ustavna pritožba
Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je vložitev ustavne pritožbe nerazumna, zaradi česar je prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči pravilno kot neutemeljeno zavrnil.
ZVis člen 56. ZUP člen 9, 237, 237/1, 237/1-3, 237/2, 237/2-3.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv izredni profesor - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Ker se prvostopenjski organ v svoji odločbi ni opredelil do vsebine študentskega mnenja, niti do študentskih anket oziroma rezultatov teh anket, to pomeni, da izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar nadalje pomeni, da se je ne da preizkusiti. To pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 3. točki 1. odstavka 237. člena ZUP.
Tožnici ni bila dana učinkovita možnost izjasniti se glede rezultatov študentskih anket, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - obročno plačilo dolga - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožnik ugotovitvi, da je bila o njegovem zahtevku že izdana zavrnilna odločba, v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo. V tožbi navaja in zatrjuje samo, da pogoje za odlog (pravilno: obročno) plačilo naloženih davčnih obveznosti izpolnjuje, kar pa glede na to, da je bilo o istih vsebinah, t.j. o izpolnjevanju predpisanih pogojev za obročno plačevanje davčnih obveznosti že odločeno, na drugačno odločitev ne more imeti vpliva.
ZKnj-1 člen 39, 39/6. ZUP člen 214. Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti člen 12, 18.
knjižničarstvo - strokovni nazivi v knjižnični dejavnosti - imenovanje v nazive - pogoji za imenovanje v nazive - objave strokovnih del - obrazložitev odločbe
Čeprav tožena stranka v odgovoru na tožbo zanika, da bi pri odločanju uporabila Navodila 2015, ki v času izdaje izpodbijane odločbe še niso bila niti sprejeta, pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka odločala v smislu navodil, ki so bila očitno šele v pripravi. Glede tega je treba pojasniti, da materialnopravno podlago odločitve predstavlja Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (navodila so lahko le pripomoček za njegovo izvajanje), ta pa v verziji objavljeni v Uradnem listu RS št. 9/2009, 108/2011 ne govori o „avtorskih“ objavah.
Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za pridobitev naziva bibliotekarska specialistka, obrazložena pa je z ugotovitvijo, da tožnica ne dosega zahtevane tretjine vseh zahtevanih točk z avtorskimi objavami. V nadaljevanju obrazložitve se navaja število točk po posameznem poglavju meril, vendar pa je to popolnoma neobrazloženo glede tega, katera dela in aktivnosti so bila pri tem ocenjena. Izpodbijani akt bi moral vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj ga v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti.
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - domneva umika prošnje - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Iz pripravljalne vloge tožene stranke z dne 11. 10. 2016 izhaja, da sta tožnika dne 8. 10. 2016 samovoljno zapustila Azilni dom – in se tja nista več vrnila, zato po mnenju sodišča tožnika nimata več namena počakati na odločitev sodišča o njuni prošnji za mednarodno zaščito oziroma na dokončanje postopka ter zato ne izkazujeta več pravnega interesa za vodenje upravnega spora.
ZKme-1 člen 54. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013, v letih 2011 - 2013 člen 122, 122/3.
nepovratna sredstva - zahteva za spremembo obveznosti - rok za dokončanje investicije - za odločanje relevanten predpis
V obravnavani zadevi gre za odločanje o zahtevku, ki se ne nanaša na postopek dodelitve sredstev, ampak za samostojno vlogo za spremembo obveznosti, zato uporaba sprememb in dopolnitve Uredbe PRP ne predstavlja retroaktivnega posega v že pridobljene pravice.