preprečevanje korupcije - zaključne ugotovitve - ugotovitveni upravni akt - pravica do izjave - subsidiarni upravni spor
Zaključne ugotovitve so ugotovitveni upravni akt (2. člen ZUS-1), saj tožena stranka z njimi ugotavlja dolžno ravnanje oziroma kršitve le-tega na podlagi pravne subsumpcije ugotovljenega dejanskega stanja pod pravno normo. Čeprav sicer ostaja na ugotovitveni ravni, ugotavlja kršitev dolžnega ravnanja, torej kršitev zakonskih obveznosti, s tem pa posega v pravni položaj poimenskega kroga oseb, med katerimi je tudi tožnik.
Za ugotovitev nezakonitosti Zaključnih ugotovitev v konkretnem primeru zadostuje že ugotovitev procesne kršitve, ki sama zase pomeni kršitev procesnih jamstev, zagotovljenih v okviru procesnih jamstev iz 22. člena Ustave RS, kamor sodi tudi pravica stranke, da se v postopku izjavi. Tožniku v konkretnem primeru ta pravica ni bila dana, kar med strankama niti ni sporno.
dostop do informacij javnega značaja - začasna odredba - težko popravljiva škoda
V konkretnem primeru v primeru ugoditve tožbi vzpostavitev prejšnjega stanja že po naravi stvari ne bo več mogoča, že to pa pomeni težko popravljivo škodo. Glede na navedeno specifičnost zadeve zaradi razkritja informacij v primeru odprave izpodbijanega akta sodno varstvo ne bi bilo učinkovito, zato je neutemeljen ugovor tožene stranke, da tožeča stranka škode ni konkretizirala na določene realno izkazane posledice in dokazala, zakaj bi bila tako izkazana škoda zanjo težko popravljiva.
dostop do informacij javnega značaja - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Izvršitev odločbe Informacijskega pooblaščenca pred odločitvijo sodišča o njeni pravilnosti in zakonitosti po naravi stvari povzroči, da sodno varstvo ne bi bilo učinkovito, kar pa je nedvomno lahko težko popravljiva posledica.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost
Ker tožnik ni izkazal upravičene odsotnosti iz Republike Slovenije za prvih pet let po odhodu iz te države, zato niso relevantna ravnanja tožnikovega očeta v smeri poskusov vračanja, ki so se dogajala po prvem petletnem obdobju. Ravnanja oseb v drugem petletnem obdobju so relevantna le v primeru, če je bil predhodno podan kateri izmed razlogov za upravičeno odsotnost za prvo petletno obdobje, to pomeni, če je bil podan kateri izmed razlogov, navedenih v šestih alinejah tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD.
davčna izvršba - zadržanje davčne izvršbe - zadržanje izvršbe na predlog stranke - odločanje o isti stvari - zavrženje zahteve
O odlogu davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper odmerno odločbo skladno s 87. členom ZDavP-2 davčni organ odloči izključno uradoma, in ne na zahtevo stranke. Enako velja za odločanje o zadržanju začete davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi (154. člen ZDavP-2). Sodišče še dodaja, da je odlog izvršbe oziroma zadržanje začete izvršbe, o kateri odloča davčni organ uradoma, po naravi stvari mogoč le ob vloženi pritožbi zoper odmerno odločbo oziroma ob vloženi pritožbi zoper sklep o davčni izvršbi, ne pa tudi v primeru pritožbe zoper upravni akt, s katerim se tožniku davek ne nalaga oziroma s katerim se davčna obveznost prisilno ne izterjuje, kot je to v obravnavanem primeru.
ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-2. ZKme-1 člen 165. Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč člen 11.
dejanska raba zemljišča - sprememba podatkov o dejanski rabi - obvestilo - upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožena stranka s tem, ko ni sledila predlogu tožnika za spremembo dejanske rabe kmetijskega zemljišča, ni odločila o nobeni pravici ali obveznosti ali pravni koristi tožnika. Z vodenjem evidence, ki je namenjena izvajanju ukrepov kmetijske politike, se ne odloča o pravicah, ki izhajajo iz te evidence. Vodenje evidence zemljišč torej ne predstavlja upravne zadeve po drugem odstavku 2. člena ZUP, o kateri bi bilo treba odločati v upravnem postopku. Tožeča stranka pa niti v vlogi, ki je bila z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavržena, niti v tožbi ne navaja, katere njene pravice oziroma pravne koristi naj bi bile kršene.
Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica člen 6, 7.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - neto tlorisna površina objekta - že plačan komunalni prispevek
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da neto tlorisna površina tožnikove nameravane novogradnje znaša 236,5 m2, tožnik pa zatrjeval, da znaša 212,10 m2. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka podatek o neto tlorisni površini objekta povzela iz podatkov PGD (stran 7 vodilne mape), podatek, ki ga navaja tožnik, pa ni neto tlorisna površina, pač pa uporabna površina objekta, česar ne gre enačiti. To pomeni, da določitev neto tlorisne površine objekta v izpodbijani odločbi ni bila arbitrarna, pač pa izhaja iz podatkov PGD, kar je tožena stranka tudi utemeljila.
Za izračun komunalnega prispevka ni pomembno, ali bo tožnik priključen na komunalna omrežja, ki so na voljo, pač pa je pomembno, katera omrežja so mu na razpolago, da jih lahko uporabi.
ZV-1 člen 124, 135. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 5/1, 6.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - dejanska raba vode - raba vode za pridobivanje toplote
Tožena stranka je pravilno obračunala vodno povračilo za pridobivanje toplote v višini zneska za letno količino energije, ki bi jo lahko tožnik odvzel na podlagi dodeljene vodne pravice.
Če je obseg rabe vode odvisen od letne razpoložljivosti vodnega dobra, se višina vodnega povračila zmanjša sorazmerno razmerju med letnim obsegom, ki je razpoložljiv in letnim obsegom, ki ga določa vodna pravica. Če pa je obseg rabe odvisen od načina rabe končnega uporabnika, ki ne omogoča polnega izkoriščanja vodne pravice, se višina zmanjša sorazmerno razmerju med dejanskim letnim obsegom in letnim obsegom, ki ga določa vodna pravica. Tožbena navedba, da porabi le eno tisočinko vodne dobrine iz koncesijske pogodbe tako ni upoštevna, saj tožnik v tožbi ne navaja, da način rabe vode ne omogoča polnega izkoriščanja vodne pravice, zato tudi ni razlogov za sorazmerno zmanjšanje višine vodnega povračila.
izredni poseg v populacijo divjega prašiča - vloga stranke - lovišče
V obravnavanem primeru tožeča stranka nima pravnega interesa, da bi izpodbijala odločbo tožene stranke v celoti, torej tudi za lovišča, ki jih ne upravlja (in se lovske družine, ki ta lovišča upravljajo, z odločbo strinjajo), pač pa le za svoje lovišče, torej za uveljavljanje podrejenega tožbenega zahtevka.
Tožena stranka je ob izdaji odločbe v delu, ki se nanaša na lovišče A., odločala, ne da bi IO Območnega združenja sploh vložil zahtevo za izdajo odločbe za to lovišče, torej v nasprotju z določbo 128. člena ZUP, ki določa, da sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je podana zahteva stranke za začetek upravnega postopka.
ZBPP člen 11, 13, 14. ZSVarPre člen 24, 27. ZUPJS člen 18. ZUP člen 9, 9/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost osebnega vozila - načelo zaslišanja stranke
Toženka je za svojo oceno vrednosti avtomobila uporabila podatke, ki jih je posebej za potrebe tega postopka pridobila na spletni strani. Če je dejansko stanje že ugotavljala na ta način, bi pred izdajo odločbe s svojimi ugotovitvami morala seznaniti tožnico in ji dati možnost, da se o njih izjavi ter predloži dokaze za svoje trditve, kot to sledi iz določb ZUP, glej prvi in tretji odstavek 9. člena, pa tudi prvi odstavek 138. člena, prvi odstavek 145. člena ter tretji in četrti odstavek 146. člena). Takšno vodenje postopka bi obenem omogočilo, da bi se argumenti, ki jih stranki podajata šele v upravnem sporu, obravnavali že v postopku izdaje izpodbijane odločbe, kar bi prispevalo k temu, da bi se pred izdajo odločbe ugotovile vse tiste okoliščine, ki so dejansko pomembne za odločitev.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - odnos do kaznivega dejanja
Pogojni odpust ni pravica obsojenca, temveč privilegij, ki ga je deležen le tisti obsojenec, pri katerem je utemeljeno pričakovati, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal, o čemer se odloča v upravnem postopku. V primeru izpodbijane odločbe gre torej za upravno odločbo, ki se, glede na vsebino 88. člena KZ-1, izda po prostem preudarku in s katero se odloča o privilegiju obsojenca in ne o kazenskih obtožbah zoper njega.
Kritični odnos obsojenca do kaznivega dejanja ni le njegovo besedno obžalovanje, pač pa tudi odnos do obveznosti vrnitve protipravno pridobljenega premoženja, s tem pa posledično odnos do oškodovanca. Obsojenčeva pripravljenost na povrnitev škode in s tem odnos do kaznivega dejanja se ocenjuje glede na dejanske zmožnosti obsojenca, torej se glede na konkretne finančne in ostale zmožnosti obsojenca ugotavlja, ali je storil vse, kar bi v danih razmerah lahko, da bi s kaznivim dejanjem povzročeno škodo povrnil. Toženka obrazloži, zakaj je ocenila, da takšne pripravljenosti pri tožnici v zadostni meri ni zaznala.
Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
inšpekcijski postopek - ničnost inšpekcijske odločbe - ničnostni razlogi - kot posledica pritiska izdana odločba - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Sodišče se strinja s stališčem toženke, da tožnica ni dokazala, da je gradbeni inšpektor izpodbijano odločbo izdal zaradi pritiska, in z razlogi, ki jih toženka za to navaja.
Upravna organa sta tudi ocenila, da navedbe in predloženi novi dokazi v konkretnem primeru, ko je bila inšpekcijska odločba izdana zaradi gradnje brez gradbenega dovoljenja, ne morejo vplivati na drugačno presojo vprašanja, ali ima tožnica za gradnjo spornih objektov gradbeno dovoljenje, zato je neutemeljen tožbeni očitek o pavšalni in preuranjeni opredelitvi do predloženih dokazov.
ZOsn člen 54, 54/3, 54/4. URS člen 34, 35, 57. ZUP člen 9.
osnovna šola - prešolanje učenca na drugo šolo - prešolanje brez soglasja staršev - varstvo otrokovih pravic - načelo zaslišanja stranke
Premestitve učenca iz podružnične šole v matično OŠ v konkretnem primeru ni mogoče šteti za prešolanje v smislu 54. člena ZOsn.
V okviru uresničevanja načela varovanja otrokovih koristi mladoletnika, ki je v postopku prešolanja zaradi vzgojnih ukrepov, je treba upoštevati upoštevati tudi pravice do varnosti in dostojanstva drugih otrok in članov učiteljskega zbora ter drugih uslužbencev osnovnošolskega zavoda ter nedotakljivost telesne in duševne celovitosti, zasebnosti in osebnostnih pravic drugih učencev in učiteljev/učiteljic in drugih zaposlenih v zavodu, ki izvaja osnovnošolsko izobraževanje, ter uresničevanje zakonskih pravic otrok do osnovnošolskega izobraževanj v skladu z ZOsn, ki so z ravnanji določenega otroka ogroženi.
Tožena stranka ni preveč pavšalno (ali morebiti celo z zlorabo) izkoristila diskrecije oziroma polja proste presoje, ki ga ima v zvezi z odločitvijo o prešolanju. Njena odločitev je še bila še v mejah dovoljene diskrecije.
Dejstvo, da tožena stranka pred izdajo odločbe ni obvestila staršev je pomanjkljivost v vodenju postopka, vendar so starši imeli možnost po vročitvi odločbe vložiti pravno sredstvo, kar so tudi storili po odvetnici in z obravnavanjem pritožbe je drugostopenjski organ odpravil to procesno napako prvostopenjskega organa; mati učenca pa je bila tudi prisotna na drugem sestanku pritožbene komisije in je lahko povedala svoje mnenje ob prisotnosti odvetnice.
inšpekcijski postopek - ničnost inšpekcijske odločbe - ničnostni razlogi - kot posledica pritiska izdana odločba - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Sodišče se strinja s stališčem toženke, da tožnika nista dokazala, da je gradbeni inšpektor izpodbijano odločbo izdal zaradi pritiska, in z razlogi, ki jih toženka za to navaja.
Ne drži tožbena navedba, da obrazložitev drugostopenjske odločbe temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju, ker naj se gradbeno dovoljenje z dne 7. 1. 1999 ne bi nanašalo na sporne objekte. Kot je pojasnil že drugostopenjski organ, je bila s tem dovoljenjem dovoljena gradnja stanovanjsko poslovnega objekta, iz inšpekcijske odločbe z dne 11. 6. 2013 pa izhaja, da je bil na mestu počitniškega objekta, ki je predmet obravnavanega inšpekcijskega postopka, v letu 2001 zgrajen rastlinjak. Za tega in ostale prej stoječe objekte je bilo v inšpekcijskem postopku ugotovljeno še, da so bili odstranjeni, zato je pravilna ugotovitev, da se navedeno gradbeno dovoljenje ne nanaša na sporne objekte.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija objekta - povezava dveh objektov
Že dejstvo, da v obravnavanem primeru iz dveh objektov (izrek gradbenega dovoljenja z dne 10. 12. 2012 se izrecno nanaša na gradnjo dveh stavb) nastane en objekt, bistveno večje prostornine (več kot 50%) od vsakega posameznega objekta, kaže na to, da predvideni poseg ne ustreza pojmu rekonstrukcije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi
Toženka obstoja ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ ni zapazila, ker se je pri svoji presoji brez podlage v določbah zakona omejila zgolj in izključno na navedbe, ki jih je v postopku podala tožnica, ki je tam nastopala brez kvalificiranega pooblaščenca, ni pa presodila listin, ki jih je predložila. Listine, ki jih je tožnica predložila v BPP postopku, pa so takšne, da je na njihovi podlagi verjetno izkazan obstoj ugovornega razloga, zaradi katerega je izvršilno sodišče nato sklep o izvršbi razveljavilo.
nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - izrek opomina - revidiranje računovodskih izkazov - oblikovanje rezervacij - ocena tveganja - zadostni in ustrezni revizijski dokazi
V konkretnem primeru iz revizijske dokumentacije ni razvidno, na podlagi česa je pooblaščeni revizor zaključil, da je višina oblikovanih rezervacij ustrezna (2% letne prodaje), in da so z njimi povezana razkritja skladno z zahtevami Slovenskih računovodskih standardov oziroma ni bila izvedena ustrezna preveritev ustreznosti zneska oblikovanih rezervacij na dan 31. 12. 2013, kar predstavlja kršitev 8. odstavka MSR 230.
Tožnikovo stališče, da oceno potrebne višine rezervacij lahko določi poslovodstvo naročnika revizije, ni utemeljeno. Sodišče v tej zvezi soglaša s stališčem tožene stranke, da namen revidiranja in glavni revizorji cilji zahtevajo strokovno presojo ter kritično presojo dokazov, kar pomeni, da njegova naloga ni samo zbiranje dokumentacije in pojasnil, ampak mora zbrano dokumentacijo in pojasnila kritično presoditi v okviru računovodskega poročanja, kar iz konkretne revizijske dokumentacije ne izhaja.
ZSPJS člen 43b. ZUS-1 člen 1, 2, 7, 7/3, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4. URS člen 23.
inšpekcijski postopek - inšpektor za sistem javnih uslužbencev - inšpektor za plače v javnem sektorju - nadzor nad določitvijo plače javnemu uslužbencu - sodno varstvo - zavrženje tožbe
Javna agencija, sedaj tožnica, kot uporabnica proračuna, pri kateri je bil opravljen inšpekcijski nadzor, v obravnavanem upravnem sporu ne varuje kakšne svoje pravice ali obveznosti, za katero bi morala imeti sodno varstvo v smislu tretjega odstavka 7. člena ZUS-1 in 23. člena Ustave RS; noben zakon pa ne določa, da mora v primeru spora med inšpektorjem za sistem javnih uslužbencev in javno agencijo spor razrešiti Upravno sodišče v upravnem sporu.
Ureditev inšpekcijskega nadzora v 43b. členu ZSPJS proračunskemu uporabniku v okviru inšpekcijskega nadzora omogoča vložitev ugovora zoper ugotovitve in ukrepe inšpektorjev za sistem plač, ne pa tudi morebitnih nadaljnjih pravnih sredstev za zagotavljanje sodnega varstva.
V institucionalno razvitih demokracijah, v katerih se pojavlja vse več državnih institucij sui generis in nekaterih niti ni mogoče uvrstiti v nobeno od treh vej oblasti, mora biti po presoji sodišča v zakonu izrecno določeno, pred katerim organom ali sodiščem se razrešujejo t.i. institucionalni spori in pod kakšnimi pogoji, saj razreševanje teh sporov med posameznimi institucijami lahko izrazito vpliva na načelo uravnoteženja in medsebojne kontrole nosilcev oblasti. ZSPJS pa možnosti vložitve upravnega spora v inšpekcijskem postopku nadzora plač v javnem sektorju ne določa.
Tožnik svoje obveznosti po izvršilnem naslovu ni prostovoljno izpolnil. Zato je prvostopni organ utemeljeno izdal izpodbijani sklep. Način izvršbe je določil v skladu z 298. členom ZUP, po katerem se zavezanca, ki dolžan kaj storiti, prisili k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo. V skladu s tem določilom, organ, ki opravlja izvršbo, zavezancu najprej zagrozi, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku.