ZVO-1 člen 157a, 157a/3. Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljaviti nekaterih direktiv člen 3, 3/6, 14. ZG člen 5. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-2, 254.
inšpekcijski postopek - ukrep medobčinskega inšpektorja - odstranitev komunalnih odpadkov - inšpekcijski zavezanec - lastnik zemljišča - posestnik zemljišča - koncesionar - imetnik odpadkov - zavezanec za plačilo stroškov odstranitve odpadkov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Izpodbijana odločitev temelji na določbi tretjega odstavka 157.a člena ZVO-1. le-ta določa, da stroške odstranitve odpadkov nosi lastnik zemljišča; v primeru, da izvaja posest druga oseba, pa oseba, ki izvaja posest. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, katerega od navedenih dveh statusov (lastnik ali posestnik zemljišča) in v kakšnem odnosu (do odpadkov ali do zemljišč) organ pripisuje tožniku in ga zato zgolj na podlagi te določbe določa kot zavezanca za plačilo stroškov.
Prvostopenjski organ tudi v ponovljenem postopku ni dovolj razčistil dejanskega stanja glede odločilne okoliščine, koga je v konkretnem primeru treba šteti za zavezanca za plačilo stroškov odstranitve odpadkov. Sodišče je v pravnomočni sodbi I U 543/2013-8 upravnemu organu naložilo, da mora pri razlagi tretjega odstavka 157.a člena ZVO-1 izhajati tudi iz določb 6. točke 3. člena in 14. člena Direktive Št. 2008/98/ES, torej da mora tudi ob upoštevanju teh določb ugotoviti, ali je koncesionarja (kot posestnika zemljišč) mogoče šteti za imetnika odpadkov v širšem smislu oziroma ali je nastanek odpadkov mogoče pripisati koncesionarju pri izvajanju koncesijske dejavnosti.
denacionalizacija - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - pravica do odškodnine od tuje države - FIP
FIP je obstajala že v času prvega odločanja organa in ker je pravna podlaga za pridobitev odškodnine za odvzeto premoženje prejšnje lastnice od tuje države obstajala že tedaj, gre za novo, naknadno odkrito dejstvo, ki je sestavni del prejšnjega dejanskega stanja. Temu stališču je prvostopenjski organ sledil tudi v odločitvi, zato sodišče zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na nepravilno razlago določbe 1. točke prvega odstavka 260. člena ZUP.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je z potrdilom, ki ima dokazno moč javne listine, dokazal, da je dne 26. 6. 1992, torej po izbrisu iz registra iz stalnega prebivalstva (26. 6. 1992), pri (tedanji) občini Tržič vložil prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Gre torej za pravno pomembno dejstvo, ki bi moralo biti evidentirano v uradni evidenci upravnega organa. Zato ugotovitev prvostopenjskega organa, da tožnik ni vložil predmetne prošnje, ker njegova prošnja ni razvidna iz uradnih evidenc, kaže na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede prejema njegove prošnje z dne 26. 6. 1992. Posledično dejstvo, da tožnikova prošnja ni evidentirana v uradnih evidencah, kot to pravilno navaja v tožbi, ne more biti tožniku v škodo.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - odločba o prekršku - odločba o vrnitvi
Tožniku je bil v času njegovega zasebnega obiska v Sloveniji, še pred vložitvijo predmetne prošnje, izdan plačilni nalog zaradi storitve dveh prekrškov, za katera je izrečeno globo tudi poravnal. Izdana mu je bila tudi odločba o vrnitvi, iz katere izhaja, da je tožnik na gradbišču opravljal delo, ne da bi pridobil dovoljenje za prebivanje z razlogom zaposlitve, torej je nezakonito prebival na območju RS in da je neprijavljen prebival na naslovu v Ljubljani. Navedeno daje zadostno podlago za domnevo, da se tožnik (v bodoče) ne bo podrejal pravnemu redu RS in da je zato podan razlog iz 6. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2.
davčni inšpekcijski postopek - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - priznanje statusa stranskega udeleženca - skupno premoženje zakoncev
Sporne nepremičnine v zemljiški knjigi niso vpisane niti kot skupno premoženje zakoncev, niti ni vpisan lastniški delež tožeče stranke na teh nepremičninah. Zato je davčni organ v postopek zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti utemeljeno pritegnil le davčnega zavezanca, za katerega je po podatkih zemljiške knjige tudi izkazan vpis lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet zavarovanja.
nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - izrek opomina - revidiranje računovodskih izkazov - oblikovanje rezervacij - ocena tveganja - zadostni in ustrezni revizijski dokazi
V konkretnem primeru iz revizijske dokumentacije ni razvidno, na podlagi česa je pooblaščeni revizor zaključil, da je višina oblikovanih rezervacij ustrezna (2% letne prodaje), in da so z njimi povezana razkritja skladno z zahtevami Slovenskih računovodskih standardov oziroma ni bila izvedena ustrezna preveritev ustreznosti zneska oblikovanih rezervacij na dan 31. 12. 2013, kar predstavlja kršitev 8. odstavka MSR 230.
Tožnikovo stališče, da oceno potrebne višine rezervacij lahko določi poslovodstvo naročnika revizije, ni utemeljeno. Sodišče v tej zvezi soglaša s stališčem tožene stranke, da namen revidiranja in glavni revizorji cilji zahtevajo strokovno presojo ter kritično presojo dokazov, kar pomeni, da njegova naloga ni samo zbiranje dokumentacije in pojasnil, ampak mora zbrano dokumentacijo in pojasnila kritično presoditi v okviru računovodskega poročanja, kar iz konkretne revizijske dokumentacije ne izhaja.
ZSPJS člen 43b. ZUS-1 člen 1, 2, 7, 7/3, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4. URS člen 23.
inšpekcijski postopek - inšpektor za sistem javnih uslužbencev - inšpektor za plače v javnem sektorju - nadzor nad določitvijo plače javnemu uslužbencu - sodno varstvo - zavrženje tožbe
Javna agencija, sedaj tožnica, kot uporabnica proračuna, pri kateri je bil opravljen inšpekcijski nadzor, v obravnavanem upravnem sporu ne varuje kakšne svoje pravice ali obveznosti, za katero bi morala imeti sodno varstvo v smislu tretjega odstavka 7. člena ZUS-1 in 23. člena Ustave RS; noben zakon pa ne določa, da mora v primeru spora med inšpektorjem za sistem javnih uslužbencev in javno agencijo spor razrešiti Upravno sodišče v upravnem sporu.
Ureditev inšpekcijskega nadzora v 43b. členu ZSPJS proračunskemu uporabniku v okviru inšpekcijskega nadzora omogoča vložitev ugovora zoper ugotovitve in ukrepe inšpektorjev za sistem plač, ne pa tudi morebitnih nadaljnjih pravnih sredstev za zagotavljanje sodnega varstva.
V institucionalno razvitih demokracijah, v katerih se pojavlja vse več državnih institucij sui generis in nekaterih niti ni mogoče uvrstiti v nobeno od treh vej oblasti, mora biti po presoji sodišča v zakonu izrecno določeno, pred katerim organom ali sodiščem se razrešujejo t.i. institucionalni spori in pod kakšnimi pogoji, saj razreševanje teh sporov med posameznimi institucijami lahko izrazito vpliva na načelo uravnoteženja in medsebojne kontrole nosilcev oblasti. ZSPJS pa možnosti vložitve upravnega spora v inšpekcijskem postopku nadzora plač v javnem sektorju ne določa.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Iz tožnikovih izjav je mogoče sklepati, da se v Republiko Slovenijo po njeni zapustitvi ni vrnil zaradi vojnih razmer na območju drugih držav, naslednic SFRJ, saj je 16. 1. 2015 na zapisnik izjavil, da je konec decembra 1991 odšel domov na obisk, a se zaradi vojne ni več mogel vrniti, pravilno pa je bilo tudi ugotovljeno, da ni priložil nobenega dokazila o tem, da se je v nadaljnjih petih letih po upravičeni odsotnosti poskušal vrniti v Republiko Slovenijo, kar pomeni, da v obdobju od leta 1997 do 2002 niti ni imel namena zapuščati matične države, iz priložene zdravniške dokumentacije pa tudi ni razvidno, da se tožnik zaradi zdravstvenih razlogov ne bi mogel vrniti v Republiko Slovenijo.
Tožnik svoje obveznosti po izvršilnem naslovu ni prostovoljno izpolnil. Zato je prvostopni organ utemeljeno izdal izpodbijani sklep. Način izvršbe je določil v skladu z 298. členom ZUP, po katerem se zavezanca, ki dolžan kaj storiti, prisili k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo. V skladu s tem določilom, organ, ki opravlja izvršbo, zavezancu najprej zagrozi, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - uradna evidenca - množično vrednotenje nepremičnin
Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da je Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v neskladju z Ustavo, v kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin. Navedeno pomeni, da je po metodi množičnega vrednotenja nepremičnin ugotavljanje vrednosti nepremičnin v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči dovoljeno. Stranka oziroma upravičenec do brezplačne pravne pomoči pa lahko dokazuje, da je vrednost premoženja drugačna (nižja).
Tožnik meni, da bi se odstotek poškodovanosti, glede na določbo drugega odstavka 27. člena ZUOPŽ, moral ugotavljati na ravni posamezne parcele, s čemer pa se sodišče ob upoštevanju, da gre po določbah ZUOPŽ za nujne interventne ukrepe, ki zaradi in kljub obsežnosti naravne nesreče terjajo poenostavljen in hiter postopek, ne strinja. Sodišče zato tožbenih navedb, ki se nanašajo na dejansko škodo na posameznih parcelah, ni presojalo. Glede na določbo drugega odstavka 27. člena ZUOPŽ se lahko prizna znižanje katastrskega dohodka za odstotek poškodovanosti le za škodo, ocenjeno nad 50 odstotkov desetletnega mogočega posega, kar pomeni, da zakon ne omogoča znižanja katastrskega dohodka za nižji odstotek poškodovanosti.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Po presoji sodišča tožnik z omenjenimi navedbami svojega pravnega interesa v obravnavani zadevi ni izkazal. V obravnavani zadevi namreč toženka odloča o vlogi stranke z interesom za verifikacijo Lekarne Log Postojna. Toženka je tako pri odločanju dolžna upoštevati materialni predpis, to pa je v konkretnem primeru ZLD. Ob upoštevanju navedenega materialnega predpisa je toženka dolžna odločiti ali vlagatelj – stranka z interesom izpolnjuje pogoje za verifikacijo omenjene lekarne. Tožnik z zatrjevanjem, da je sam dosti prej kot stranka z interesom vložil pri toženki vlogo za verifikacijo lekarne v Postojna in da toženka o njegovi vlogi še vedno ni (pozitivno) odločila, zaradi česar naj bi imel pravico do sodelovanja v predmetnem postopku, ne izkazuje pravne koristi v predmetnem postopku. Korist je pravna, če je oprta na zakon ali drug zakonit predpis. Take koristi tožnik v predmetnem postopku ni izkazal, s tem pa v tem postopku ni izkazal pravnega interesa za vstop v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi.
ZBPP člen 24. ZUP člen 66, 67, 67/1, 67/2, 140, 140/2, 140/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - nerazumljiva vloga - zavrženje vloge
Noben predpis ne določa, da bi morala stranka, ki vloži prošnjo za brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine, organu za BPP predložiti določena dokazila o obstoju posameznih predpostavk odškodninske odgovornosti, da bi bila njena prošnja za brezplačno pravno pomoč sploh sposobna za meritorno obravnavo. Tudi v primeru, če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve po drugem odstavku 67. člena ZUP, temveč mora postopek nadaljevati. Tudi ni sporno, da je prošnja sicer vsebovala sestavine v skladu s 66. členom ZUP. Zato v konkretnem primeru organ za BPP ni imel podlage, da je tožnikovo prošnjo kljub (naknadno) navedenim pojasnilom in dopolnitvam na podlagi poziva brez meritorne presoje zavrgel iz razloga, ker naj tožnik ne bi svoje vloge dopolnil v skladu s pozivom.
upravljanje v večstanovanjskih stavbah - zamenjava upravnika - izbris iz registra upravnikov stavb - vpis v register upravnikovih stavb - pravni učinek vpisa v register - odpoved pogodbe - deklaratorni vpis
Vpis v register upravnikov stavb je deklaratorne narave, pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom pa učinkuje že pred vpisom v register in neodvisno od njega, zato morebitni izostanek ali nepravilnost vpisa v register ne vpliva na vprašanje, kdo ima trenutni mandat za upravljanje stavbe. Pravni učinek vpisa v register upravnikov je zgolj publiciteten (učinek javne objave) in služi le kot vir informacij tretjim osebam, ki želijo vstopiti v razmerje z etažnimi lastniki, o vprašanju, kdo je njihov pooblaščenec. Zaradi narave vpisa v register je obseg presoje upravnega organa kot upravljavca registra pri odločanju o vpisu oziroma izbrisu iz registra zato omejeno zgolj na (formalno presojo) vprašanj: ali je predlog za vpis vložila upravičena oseba; ali so predlogu priložene vse listine, ki jih za vpis upravnika in izbris upravnika iz registra določa SZ-1 in Pravilnik, in ali je potekel odpovedni rok za prenehanje veljavnosti pogodbe o upravljanju s starim upravnikom. Veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost sklepa etažnih lastnikov o odpovedi stare pogodbe o upravljanju pa ni predmet presoje upravnega organa v postopku vpisa in izbrisa v register.
ZKme-1 člen 45. ZUS-1 člen 34, 35. Uredba komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. november 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina člen 80. Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 člen 34.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - odprava odločbe organa prve stopnje - obnova postopka po uradni dolžnosti - vračilo preveč izplačanih sredstev - navzkrižna kontrola - prijava neupravičenih površin - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov
Ker so bile neupravičene površine ugotovljene že za leto 2006, je ugotovljena neupravičena površina nedvomno obstajala tudi v letu 2009. Če pa je temu tako, to pomeni, da je tožnik (kot vlagatelj vloge za dodelitev sredstev iz tega ukrepa) prejel neupravičena sredstva, ki jih je dolžan vrniti v skladu z 80. členom Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009. Tožnik mora torej na podlagi te odločbe vrniti neupravičeno pridobljena sredstva, ki jih je pridobil s prvotno odločbo o neposrednih plačilih v kmetijstvu za ukrep EKO 0 za leto 2009, sredstva, ki jih je pa dolžan vrniti oziroma, ki jih ni prejel zaradi neupravičenih površin, po odločbi o neposrednih plačilih v kmetijstvu za leto 2011, pa so sredstva, ki jih je oziroma bi jih prejel za zahtevek za leto 2011, torej za drugo leto in ne za leto 2009. Tožnikov ugovor o večkratni naložitvi kazni zaradi ene ugotovljene kršitve ni utemeljen.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - lekarna na območju druge občine - vlagatelj vloge za verifikacijo lekarne - zavrženje vloge
Javni zavod lahko opravlja lekarniško dejavnost le na območju občine ali mesta, ki ga je ustanovila. Zato sodišče zavrača tožnikove ugovore, da je tožnik kot javni zavod, ustanovljen za območje Mestne občine B., stvarnopravno legitimiran za verifikacijo lekarne na območju Občine A. Tako tožnikovo stališče ni pravilno.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - obrazložitev odločbe
Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Iz njegove obrazložitve namreč ne izhaja, za katero pravdno zadevo je bila tožniku dodeljena BPP, niti v kateri zadevi je tožena stranka odvetnici priznala nagrado za vloženo začasno odredbo in druge odmerjene stroške.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz naslova prenosa premoženjske pravice - povprečenje
Ni spora o tem, da je tožnica v letu 2012 prejela dohodek iz naslova prenosa premoženjske pravice ter njegova višina. Spora tudi ni o tem, da se dohodek nanaša na več preteklih davčnih obdobij. Vendar samo to dejstvo še ne omogoča povprečenja, ki se zahteva s tožbo in pred tem v pritožbi. Navedene davčne ugodnosti so namreč deležni le posebej našteti dohodki, med katerimi pa ni dohodka, ki ga je prejela tožnica. Pri določbi 120. člena ZDoh-2 za davčno ugodnost in s tem za področje urejanja, na katerem ima zakonodajalec kar najširšo možnost proste presoje. Obenem pa ni mogoče mimo dejstva, da gre v tožničinem primeru za drugačno vrsto dohodka od tistih, ki jih vključuje 120. člena ZDoh-2.
predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožnica do izteka danega roka in tudi do izdaje predmetnega sklepa, tožbe ni dopolnila, tako da ta ostaja nesposobna za obravnavanje. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1
Po 76b. členu ZDDV-1, s katerim je v naš pravni red uvedena solidarna odgovornost za plačilo DDV, je vsak davčni zavezanec identificiran za namene DDV v Sloveniji, solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih okoliščin izhaja, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Iz ugotovitev finančnega organa izhaja, da je tožnik uveljavljal vstopni DDV po računih družbe A. d.o.o., po katerih pa navedena družba ni v celoti plačala izstopnega DDV, in da je v trenutku izdaje izpodbijane odločbe obstajal njen dolg do proračuna v višini, kot je predmet tega spora. Zoper navedeno družbo je bil začet stečajni postopek, v katerem je bila priznana terjatev finančnega organa do stečajnega dolžnika A. d.o.o. - v stečaju. Vendar slednje po presoji sodišča ne pomeni, da je terjatev do primarnega dolžnika tudi poplačana in da zato finančni organ nima pooblastila uporabiti institut solidarne odgovornosti, kot meni tožnik.