Evropski zakonodajalec je samovoljno zapustitev določenega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od prošnje ne glede na to, ali se je prosilec v državo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v času odločanja še nahaja v državi članici.
Okoliščina, da so tožniki samovoljno zapustili Azilni dom in se vanj niso vrnili, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Sodišče je zato zaradi pomanjkanja pravnega interesa njihovo tožbo zavrglo.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 14, 20. ZOFVI člen 12.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv svetnik - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - sodelovanje pri pravi predloga učnega načrta
Tožena stranka je tožniku pravilno priznala točke za sodelovanje pri pripravi predmetnih katalogov znanj za tri izobraževalne programe, vendar ne za vsak modul „to je predmet“ znotraj posameznega izobraževalnega programa, ampak samo za enega znotraj enega izobraževalnega programa. Takšno točkovanje je po presoji sodišča skladno s 1. točko c) razdelka 20. člena Pravilnika o napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Dodatno strokovno delo in posamezni uspešno končani programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja oziroma pridobljena dodatna funkcionalna znanja za napredovanje v naziv se lahko točkujejo in uveljavijo le enkrat.
ZUS-1 člen 28. ZS člen 83, 83/2,83/2-9. ZBPP člen 34, 34/4.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice
Zadeve brezplačne pravne pomoči so nujne v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS. Zato rok za vložitev tožbe v upravnem sporu teče tudi v času sodnih počitnic.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - razlog za zapustitev Republike Slovenije - upravičena odsotnost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejansko stanje glede poskusov vračanja po letu 2002 je bilo nepopolno ugotovljeno, ker niso dovolj razjasnjene okoliščine v zvezi s tožničinimi poskusi vračanja po letu 2002.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/2. ZUP člen 87, 87/4.
rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je bila tožeči stranki vročena 3. 9. 2016. Tega dne je namreč nastopila fikcija vročitve, saj tožeča stranka odločbe ni prevzela v 15-ih dneh, odkar ji je bilo v hišnem predalčniku puščeno pisno sporočilo o prispeli poštni pošiljki. V primeru, ko stranka v 15-dnevnem roku dokumenta ne prevzame, vročitev velja za opravljeno petnajsti dan. Petnajsti dan v obravnavani zadevi je bila sicer sobota, vendar glede na načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča z dne 14. 1. 2015, fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v Republiki Sloveniji.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujca - podaljšanje dovoljenja - pogoji za podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - prosti preudarek - davčni dolg
Tožena stranka je na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka in po dokazni presoji vseh listin pravilno ugotovila, da se tožnik ni podrejal pravnemu redu in da obstaja domneva, da se tudi v bodoče ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Tudi ravnanje tožnika, da je ravno v času vložitve prošnje za podaljšanje enotnega dovoljenja v celoti brezplačno prenesel poslovni delež družbe na novega družbenika (nova družba je bila v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije), nedvomno nakazuje na to, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik pravnemu redu Republike Slovenije ne bo podrejal.
Glede na stanje konkretne zadeve bi moral župan vsebinsko obravnavati pobudo in njeno dopolnitev, kot jo je tožnik podal v okviru roka, ki mu je bil določen s pozivom z dne 14. 7. 2016, ter v izpodbijanem aktu obrazloženo utemeljiti, ali tako dopolnjena pobuda izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za nadaljnji postopek ali pa jih ne izpolnjuje in v čem konkretno jih ne izpolnjuje. Takšnih vsebinskih razlogov v aktu ni. Toženka jih niti v sodnem postopku ni konkretno navedla. S samim sklicevanjem na spise zadeve oziroma njihovo predložitvijo pa po sodni praksi, ki je v tem pogledu povsem jasna in ustaljena, obrazložitve odločitve ni mogoče nadomestiti.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje - intenzivnost preganjanja - krvno maščevanje - prosilec s Kosova
Tožnik ni zatrjeval intenzivnosti dejanj in zato groženj s strani člana družine P. v letu 2012 ni mogoče šteti za preganjanje, kot je le-to opredeljeno v prvem odstavku 26. člena ZMZ-1. Ker tožnik ni uspel izkazal intenzitete preganjanja in tudi ni uspel izkazati, da mu pristojni organi v izvorni državi zaradi dejanj, zaradi katerih je zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ne bi mogli nuditi zaščite, tudi po mnenju sodišča ni mogoče sklepati, da ne bi bil deležen ustrezne pomoči oziroma, da bi mu, zaradi pripadnosti posebni družbeni skupini, s strani nedržavnih subjektov grozila resna škoda.
ZZRZI člen 64, 82. ZUS-1 člen 64, 64/4. ZUP-1 člen 214.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - vezanost organa na pravno mnenje sodišča - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe izrecno izhaja, da prvostopenjski organ ni sledil nobenemu izmed napotil iz sodbe, niti ni obrazložil, zakaj jim ni sledil, zato je zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka.
Upravni organ se v izpodbijani odločbi ni opredelil do nobene navedbe in dokazil tožeče stranke glede izpolnitve nadomestne kvote, s čimer je ostala odločba v tem delu pomanjkljivo obrazložena, niti se ni opredelil do predlaganih dokazov in ni pojasnil zakaj jih ni upošteval. Sodišče poudarja, da temeljna pravila upravnega postopka od organa zahtevajo, da mora organ v primeru, ko stranka ugovarja pravilnosti izračuna, ugovor obrazloženo obravnavati v odločbi in ne more odločati le in izključno na podlagi podatkov, ki jih pridobi iz uradnih evidenc, še posebej ob dejstvu, da v spornem obdobju ni imel zakonske podlage za tako postopanje. Pri tem ne gre za to, da bi organ moral dvomiti v oddane podatke, temveč gre za to, da v primeru, če dobi informacijo, da ti podatki niso točni, da se mora do tega dejstva opredeliti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vložitev pritožbe na ESČP
Tožena stranka je zmotno izhajala iz stališča, da je tožnikova prošnja preuranjena, češ da tožnik sploh še ni s posredovanjem oziroma vložitvijo svoje pritožbe na ESČP začel tako imenovanega predhodnega postopka, do zaključka katerega se prosilec lahko zastopa sam in pravno zastopanje sploh ni potrebno, zaradi česar v tej fazi postopka tožnik nima pravice do zaprošene brezplačne pravne pomoči za zaprošeno pravno storitev.
ZUP člen 11, 87, 87/1, 87/2, 91, 91/3, 97, 97/1, 169, 169/1, 171, 171/1. ZKme-1 člen 57, 57/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 101, 101/5. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 127a, 127a/3.
osebno vročanje - vročanje pravni osebi - vročilnica - javna listina - neposredna plačila v kmetijstvu - dolžnost govoriti resnico in poštena uporaba pravic
S tem, kot tožeča stranka trdi, da ji podpis na vročilnici poziva ni znan (oziroma da po njenem mnenju ne pripada nobenemu od zaposlenih), ne more utemeljiti in izkazati, da ji poziv sploh ni bil (dejansko) vročen, za kar se zavzema v tožbenih izvajanjih.
Kako tožeča stranka organizira prejemanje pošte in katere osebe opravljajo to delo ter ali so za to ustrezno pooblaščene skladno z notranjimi akti tožeče stranke, ne morejo biti okoliščine, ki bi lahko v konkretnem primeru glede na tožbene navedbe vplivale na vročitev poziva kot tako. Za tožečo stranko kot gospodarsko družbo se tudi zahteva višji standard skrbnosti pri poslovanju.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb - davčno priznani odhodki - delo v tujini - povračilo stroškov - službeno potovanje - dokazovanje - zaslišanje prič - bistvena kršitev pravil postopka
Dokazovanje z listinami v davčnem postopku ni izključeno, ima pa zaradi ekonomičnosti postopka prednost, saj listinska dokumentacija omogoča hitro in zanesljivo ugotovitev relevantnih dejstev. Vendar pa navedeno ne pomeni, da so vsa ostala dokazna sredstva neprimerna za dokazovanje dejstev v davčnem postopku. Možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi je predvidena za primere, ko listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva ni in predvsem za primere, ko davčni organ ugotavlja poslovno voljo, namene oz. subjektivnost davčnega zavezanca v poslovnih dogodkih. Načeloma mora davčni organ dokaznemu predlogu ugoditi in dokaz izvesti, če je ta materialno pravno ali procesno pravno relevanten in če sta njegov obstoj in pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti. Zavrnitev dokaza, pa se ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek
Po presoji sodišča je organ pravilno zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z izvršilnim postopkom in v zvezi s poravnavo. Po 8. členu ZBPP se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo.
predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dostop do domene - zavrženje tožbe
V predmetni zadevi gre za upravni akt, ki ne izpolnjuje pogojev, kot jih določa 2. člen ZUS-1. Z navedenim upravnim aktom ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj. Ker z izpodbijano odločbo ni bilo poseženo v tožnikove pravice oziroma pravne koristi, je sodišče tožbo v tem upravnem sporu zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZPSV člen 4,6. ZDavP-2 člen 352. ZPIZ-1 člen 15, 15/2. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6. ZSDP člen 6, 6-5.
prispevki za socialno varnost - zavezanec za plačilo prispevkov - lastnik zasebne družbe - zavarovalna podlaga - prejemnik denarne socialne pomoči - pravnomočna upravna odločba
Predmet tega upravnega spora je izključno presoja pravilnosti in zakonitosti odločb o odmeri prispevkov za socialno varnost, izdanih na podlagi pravnomočne odločbe ZPIZ-a o ugotovljeni lastnosti zavarovanca in zavarovalni podlagi. Tožnik ne more biti uspešen z ugovori, ki se nanašajo na zavarovalno podlago po določbah ZPIZ-1. Vendar pa po presoji sodišča ob navedenem ni mogoče spregledati navedbe tožnika, da je bil v obravnavanem obdobju na podlagi odločb Centra za socialno delo prejemnik denarne socialne pomoči, in, kot izhaja iz tožbi priložene vloge z dne 20. 11. 2013, s katero je odgovoril na poziv davčnega organa k predložitvi obračuna prispevkov za leto 2012 upravičen tudi do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Davčni organ se v izpodbijanih odločbah o zatrjevanem o obstoju z upravnimi odločbami priznane (druge) podlage za zdravstveno zavarovanje ne izreče niti v dejanskem niti v pravnem pogledu.
ZUP člen 9, 66, 67, 67/1, 154, 154/1. ZKZ člen 19, 22, 23.
odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - nerazumljiva vloga - predkupni upravičenec - načelo zaslišanja stranke - ustna obravnava
Pri vlogi za odobritev pravnega posla gre vsebinsko gledano za zahtevek sprejemnika ponudbe, da organ ugotovi (in potrdi z odločbo), da je pravilno sprejel ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda oziroma kmetje ter da je predkupni upravičenec po 23. členu ZKZ z najboljšim vrstnim redom. Že obravnava vloge po vsebini glede na namen po ZKZ daje podlago za presojo, da gre pri vlogi tožnice za vlogo za odobritev pravnega posla. Poleg tega je bila tudi vložena v roku za vložitev vloge za odobritev pravnega posla, kar ni sporno, kar dodatno pritrjuje presoji vloge z vidika namena določb ZKZ o odobritvi pravnega posla.
Upravni organ bi moral, če je menil, da je vloga tožnice nerazumljiva (ali nepopolna), postopati tako, kot za take primere določa ZUP v prvem odstavku 67. člena, to je pozvati tožnico k odpravi pomanjkljivosti, z jasnimi in določnimi napotki, kako naj ravna.
Organ je kršil pravila postopka tudi s tem, ko tožnici pred odločitvijo v zadevi ni dal možnosti izjave (9. člen ZUP). Glede na to, da so v zadevi udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, bi v ta namen (da bi vsaka od strank imela možnost izjaviti se o zahtevkih in navedbah ostalih strank) moral razpisati ustno obravnavo (prvi odstavek 154. člena ZUP), in to ne glede na to, da je bila v prejšnjem postopku ustna obravnava že opravljena, saj je bila stvar postopka za izdajo izpodbijane odločbe (v skladu s stališči sodišča v sodbi I U 1330/2014) razjasniti vsebino vloge tožnice.
nepovratna državna sredstva - upravni postopek - posebni ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi organ ni odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku določenem v 144. členu ZUP, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku. Ker pa je odločal v posebnem ugotovitvenem postopku, je bil pred izdajo odločbe dolžan upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP. Ti določbi namreč nalagata organu, da da pred izdajo odločbe stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločbo.
mednarodna zaščita - status begunca - politično prepričanje - prosilec iz Sirije
Iz izpovedi tožnika ter prič, zaslišanih na glavni obravnavi, izhaja, da ima tožnik utemeljen strah pred preganjanjem predvsem zaradi tega, ker se mu zaradi specifičnih razmer, ki vladajo v Siriji, pripisuje določeno politično pripadnost oziroma pripadnost eni izmed strani v državljanski vojni.
Tožnik bi bil ob morebitni vrnitvi v Sirijo, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da sta se oba sinova z odhodom izognila služenju vojaškega roka, označen s strani vladnih sil kot politični nasprotnik režima. Kot tak bi bil označen tudi zaradi tega, ker je sploh zapustil Sirijo, ker je prebežnik. Po drugi strani pa bi ga tudi uporniki glede na to, da je bil zaposlen v državni bolnici, torej je z njihovega stališča delal za Asadov režim, označili za pripadnika režima in s tem za nasprotnika.
Tožniku grozi preganjanje predvsem iz razloga političnega prepričanja, ker se mu določeno politično prepričanje pripisuje ne glede na to, da se sam šteje za nevtralnega, a mu zaradi specifičnih razmer določeno politično prepričanje kot pripadnost nasprotni strani v državljanski vojni, pripisujejo drugi in ga štejejo kot pripadnika nasprotne, sovražne strani. Torej gre za razlog za preganjanje iz 5. alineje prvega odstavka 27. člena ZMZ-1.
ZDavP-2 člen 68, 135, 135/3, 138, 138/1. ZDDV-1 člen 41. ZDS-1 člen 18.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov iz dejavnosti - ocena davčne osnove - prirejanje podatka o ustvarjenih prihodkih - pooblastilo inšpektorja
Tretji odstavek 135. člena ZDavP-2 dovoljuje davčnemu organu, da v primeru, če bi bil ogrožen namen davčnega inšpekcijskega nadzora, postopek davčnega inšpekcijskega nadzora ne začne s predhodno izdanim sklepom o začetku postopka, temveč neposredno z opravo kakršnega koli dejanja z namenom opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora. Navedeno je pomembno za primere, ko davčni organ izvaja nadzor s točno določenim namenom, ko je za učinkovitost oziroma uspešnost nadzora pomemben nenajavljen obisk davčnega inšpektorja, kot je bilo tudi v konkretnem primeru.
Davčni organ ni vdrl v računalnik, kot to navaja tožnik. V določbah 18. člena ZDS-1, ki določajo pooblastila inšpektorja, je imel podlago tako za pregledovanje podatkov v elektronski obliki, kot tudi za njihovo kopiranje in nadaljnjo obdelavo oziroma analizo (točke 6.a do 6.c petega odstavka 18. člena ZDS-1). Davčni organ torej ni prekoračil pooblastil, ki mu jih daje zakon. Za pregled in kopiranje blagajniških podatkov tudi ni potreboval posebne odredbe sodišča, saj ne gre za kazenski postopek, niti soglasja zavezanca za davek. Ravno nasprotno, zavezanec za davek je v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora dolžan predložiti poslovne knjige in drugo poslovno dokumentacijo (prvi odstavek 138. člena ZDavP-2), kar velja tudi za podatke v elektronski obliki.