ZBPP člen 6. ZOdv člen 17, 17/5. ZOdv-D člen 1, 2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - znižana nagrada
Odvetnik prosto odloča, ali se bo uvrstil na seznam zagovornikov po uradni dolžnosti oziroma na seznam odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči. Pa tudi, če je že vpisan, lahko OZS kadarkoli predlaga izbris z omenjenih seznamov. Odvetnik sam torej odloči o tem, ali bo izvajal storitve BPP pod pogoji, kakršni izhajajo iz ZOdv in OT. Tožnik je po lastnih navedbah vpisan na seznam odvetnikov, ki izvajajo storitve BPP in je očitno v tej vlogi izvajal storitev BPP tudi v konkretnem primeru, kar pomeni, da ne more uspešno uveljavljati, da se z napadeno ureditvijo avtoritativno in obenem nesorazmerno posega v njegovo samostojnost in (ekonomsko) neodvisnost, ki ju varuje Ustava.
davčni inšpekcijski nadzor - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - prepoved razpolaganja s sredstvi na računu - pričakovana davčna obveznost - obrazložitev odločbe
Za zavarovanje davčnega dolga zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, ter zato pri ugotavljanju obstoja davčne obveznosti ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se zahteva v tožbi. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje ali pa zavarovanje sprostiti.
Izpodbijani sklep nima zadostnih razlogov glede verjetnega obstoja davčne obveznosti (in s tem glede že omenjenega ključnega pogoja za zavarovanje davčne obveznosti) ter je zato podana procesna kršitev. Vendar pa razloge sklepa v tem delu pravilno in v celoti dopolni organ druge stopnje s svojo odločbo ter na ta način skladno s pooblastilom iz 248. člena ZUP, po katerem pritožbeni organ ob odločanju o pritožbi v svoji odločbi lahko navede pravilne razloge, odpravi pomanjkljivost prvostopenjske odločitve.
ZDavP-2 člen 88. ZUstS člen 44, 48, 48/2. ZUJF člen 193. ZIPRS1314 člen 60, 60/8.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - odločba Ustavnega sodišča - učinek odločbe Ustavnega sodišča
Skladno s 44. členom ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Odločba Ustavnega sodišča je bila objavljena 6. 3. 2015, razveljavitev pa je skladno s 43. členom ZUstS začela učinkovati naslednji dan, to je 7. 3. 2015. Odločba, katere odprava se predlaga, je bila izdana dne 8. 5. 2014 in je postala pravnomočna 3. 6. 2014. Navedena odločba Ustavnega sodišča je bila po navedenem izdana po pravnomočnosti odločbe o odmeri davka in zato v obravnavani zadevi ne vpliva na uporabo 193. člena ZUJF.
izterjava davčnih obveznosti - izterjava davka od druge osebe - prenos dejavnosti
Na podlagi 12. drugega odstavka 148. člena ZDavP-2 12 se davek lahko izterja tudi od druge osebe, na katero je bila prenesena dejavnost dolžnika izven statusnega preoblikovanja z namenom, da bi se dolžnik izognil plačilu davka. V obravnavi zadevi gre za tak primer. Tožnik se ni statusno preoblikoval, kot to možnost določa Zakon o gospodarskih družbah. Tožnik je bil kot samostojni podjetnik posameznik izbrisan iz poslovnega registra, s čimer naj bi formalno prenehal opravljati svojo dejavnost. Iz okoliščin konkretnega primera pa izhaja, da je dejansko opravljanje njegove dejavnosti potekalo še naprej (na istem naslovu, z isto delovno silo in istimi osnovnimi sredstvi) preko novoustanovljene družbe B. d.o.o.. Zato je tudi po presoji sodišča bila tako dejansko prenesena dolžnikova dejavnost, ki jo je dolžnik tako brez prekinitve opravljal tudi naprej.
Pritrditi je tožnikovemu ugovoru, da pri ovrednotenju – točkovanju po posameznih merilih izpodbijana odločitev nima razlogov, iz katerih bi bilo razvidno, zakaj konkretno je pri posameznem merilu, kjer je določeno število točk v razponu, bilo dodeljeno ravno določeno število točk. Tožnik se prav tako utemeljeno sklicuje, da je na podlagi pridobljenih podatkov ugotovil, da so bili na predmetnem razpisu izbrani izvajalci, ki so prejeli manjše število točk kot neizbrani izvajalec.
Navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo ne morejo nadomestiti pomanjkljivosti v obrazložitvi upravnega akta. Relevantni razlogi za odločitev morajo biti namreč podani v obrazložitvi upravnega akta. Navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo zato sodišče ni upoštevalo in jih ni preizkušalo.
ZDDPO-2 člen 12, 29. ZDavP-2 člen 76, 125, 125/1, 126, 126/1.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor - sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora - zastaranje pravice do odmere davka - pretrganje zastaranja - terminski posli - davčno priznani odhodki
Za ugotavljanje dobička v skladu z 12. členom ZDDPO-2 se pripoznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Takšni pa niso odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti (29. člen ZDDPO-2). V zvezi s tem mora zavezanec v postopku davčnega nadzora dokazati pravilnost svojega davčnega obračuna, predvsem odhodkov, ki jih uveljavlja v obračunu. Z oddajo davčnega obračuna namreč trdi, da je imel določene davčno priznane odhodke. Zato je na njem breme dokazovanja, da gre za odhodke, ki so knjiženi v skladu s SRS in da so davčno priznani po določbah 29. člena ZDDPO-2.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - prednostni upravičenec - samostojni podjetnik posameznik - ugotavljanje dohodka iz kmetijske dejavnosti
Iz 24. člena ZKZ ne izhaja, da bi bil za samostojnega podjetnika posameznika po 5. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ določen pogoj, da ima kot glavno dejavnost registrirano kmetijsko dejavnost, temveč le, da ima registrirano kmetijsko dejavnost.
ZUS-1 člen 42. ZASP člen 37, 37/2, 39, 39/1, 146, 146/1, 146/1-7, 146/2, 149, 153, 153/2, 154, 154/1. URS člen 33, 60. ZUP člen 220. Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi člen 5, 5/1-2. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 14.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - začasno dovoljenje - učinkovitost upravljanja - administrativno-tehnični posli - ključ delitve - dopolnilna odločba
Pri presoji zahtevka za izdajo začasnega dovoljenja je toženka pravilno izhajala iz same narave te pravice do nadomestila (drugi odstavek 37. člena, prvi odstavek 39. člena ZASP), ki gre skupno raznovrstnim upravičencem, določenim v prvem odstavku 154. člena ZASP. Da bi toženka izdala zahtevano začasno dovoljenje, bi moral tožnik izkazati, da bo lahko pravico učinkovito upravljal.
Pogojev, ki izhajajo iz poslovnega modela upravljanja pravice, kot ga je zahtevajoča stranka skupaj z drugimi kolektivnimi organizacijami dogovorila, toženka ne more določati. Dogovorjene pogoje (med stranko, ki zahteva izdajo dovoljenja, in strankami z interesom v postopku), ki so podlaga za upravljanje pravice, toženka zato lahko le presoja v smislu, ali bo stranka na njihovi podlagi s pravico učinkovito upravljala. Na podlagi tretjega odstavka 189. člena ZASP se izda začasno dovoljenje le stranki, ki izdajo zahteva. Le stranka v zvezi z izdanim začasnim dovoljenjem je podvržena nadzoru s strani toženke.
Pravilen delilni ključ je materialni pogoj, ki ga mora stranka izkazati za ugoditev zahtevku. Nepravilnost delilnega ključa je v obravnavani zadevi po stališču sodišča nosilni razlog za zavrnitev zahteve za izdajo začasnega dovoljenja.
ZDavP-2 člen 101, 101/7, 110. ZUP člen 129. ZPIZ-2 člen 159, 159/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7.
davčna izvršba - odpis davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje - prispevki za starševsko varstvo - prispevki za zaposlovanje - davek iz naslova opravljanja dejavnosti - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Iz podatkov spisa in odgovora tožene stranke z dne 4. 10. 2016 nesporno sledi, da tožeča stranke pritožbe, čeprav je bila le-ta dovoljena, zoper sklep ni vložila. V 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena, ali je bila vložena prepozno.
Po določbah 110. člena ZDavP-2 se 101., 102. in 103. člen tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V davčnem zakonu torej podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu teh prispevkov ni, zato jo je potrebno iskati v področnih predpisih, kakršna sta ZPIZ-2 in ZZVZZ. V teh predpisih pa, kot pravilno navajata že oba davčna organa, podlage za odpis oziroma obročno plačilo od 1. 1. 2013 (ZPIZ-2) oziroma od 31. 5.2012 (ZUJF) ni več, zato je davčni organ vlogo tožeče stranke v delu, ki se nanaša na odpis oziroma obročno plačilo teh prispevkov, utemeljeno zavrgel.
Glede odpisa dolga iz naslova prispevkov za zaposlovanje in prispevkov za starševsko varstvo ter stroškov davčne izvršbe je podlaga za odločitev določba sedmega odstavka 101. člena ZDavP-2, na katero se prav tako pravilno sklicujeta oba davčna organa in po kateri davčni organ ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa davčnega dolga, če gre za davek, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 29/2. ZDoh-2 člen 37, 105, 105/3, 105/3-11, 127, 131, 131/1. ZUP člen 253, 253/2.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - potni stroški - verodostojna knjigovodska listina - reformatio in peius
Izplačila stroškov po neverodostojnih potnih nalogih pomenijo za zaposlenega pri zavezancu za davek dohodke iz delovnega razmerja po 37. členu ZDoh-2, od katerega se plačuje akontacija dohodnine po 127. členu ZDoh-2 oziroma dohodek iz delovnega razmerja po 3. členu ZPSV od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost po 8. - 14. členu ZPSV. Izplačila stroškov po neverodostojnih potnih nalogih pomenijo za ostale, ki niso zaposleni pri društvu, drug dohodek po 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, od katerega se plačuje akontacija dohodnine po stopnji 25%.
Besedilo določbe drugega odstavka 253. člena ZUP veže samo drugostopenjski organ in to samo v primeru, če spremeni izpodbijano odločitev. Če drugostopenjski organ odločbo odpravi, odpravljena odločba nima več nobenih pravnih učinkov, kot to izhaja iz prvega odstavka 281. člena ZUP. Pri tem je prvostopni organ v ponovnem postopku vezan tudi na navodila drugostopnega organa glede česa je treba dopolniti postopek. Če prvostopni organ ugotovi drugačno dejansko stanje, kar se je zgodilo tudi v konkretnem primeru, in kar izhaja iz izpodbijane odločbe, mora sprejeti tudi drugačno pravno odločitev. Res je, da je v takem primeru končni rezultat za stranko, ki je predhodno vložila pritožbo, lahko manj ugoden, kot bi bil, če pritožbe ne bi vložila. Vendar to po presoji sodišča ne pomeni, da gre zaradi tega za nezakonit postopek.
brezplačna pravna pomoč - spremenjene okoliščine - sprememba premoženjskega stanja - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči
Premoženje tožnice presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar po določbi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v povezavi s šestim odstavkom 36. člena ZSVarPre-C izključuje njeno pravico do BPP.
Davčni organ po prejemu pritožbe uradoma presodi, ali bi bilo po njegovi oceni glede na možnost uspeha s pritožbo, smiselno odložiti oziroma zadržati že začeto davčno izvršbo. ZDavP-2 torej ne omogoča odložitve oziroma zadržanja izvršbe na zahtevo oziroma predlog stranke. Prav tako odložitev izvršitve davčne izvršbe na predlog stranke ni možna skladno s 154. členom ZDavP-2, po katerem davčni organ s sklepom zadrži že začeti postopek davčne izvršbe za čas: - ko je dolžniku dovoljen odlog oziroma obročno plačilo davka v skladu s ZDavP-2, z zakonom o obdavčevanju ali drugim zakonom, in sicer za čas odloga oziroma obročnega plačevanja; - do vročitve odločbe oziroma sklepa o pritožbi iz četrtega odstavka 157. člena ZDavP-2 oziroma do pravnomočnosti akta, izdanega v postopku iz tretjega odstavka 158. člena ZDavP-2, oziroma do odločitve o zadevi, če izpodbijanje akta iz 240. člena ZDavP-2 zadrži izvršbo.
tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je treba vložiti v 8 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je bil zamujen rok, če pa je za zamudo stranka izvedela šele pozneje, pa od dneva, ko je izvedela za zamudo.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Med strankami postopka ni sporno, kar izhaja tudi iz listin v upravnem spisu, da je bila izpodbijana odločba tožene stranke obema zavezancema (tožnikova v tem sporu) vročena dne 5. 1. 2016. To pomeni, da je rok za vložitev pritožbe potekel z dnem 20. 1. 2016. Iz pisemske ovojnice izhaja, da je bila pritožba vložena šele 21. 1. 2016 (prejeta na upravni organ prve stopnje dne 22. 1. 2016), to se pravi en dan po izteku roka in je tako nedvoumno prepozna.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - administrativna kontrola - ugotovljene nepravilnosti
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka pozvati tožečo stranko k razjasnitvi vseh omejitev in okoliščin, ki se nanašajo na nejasne (po mnenju tožeče stranke) priglašene stroške, glede na to, da je očitno sama tožena stranka v okviru svojih pristojnosti presodila, da dodatnih pojasnil s strani tožeče stranke za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ne potrebuje in je v okviru zakonsko dovoljene administrativne kontrole sprejela v tem sporu izpodbijano odločitev.
ZON člen 101e. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja člen 6, 38, 38/4, 38/5.
okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - previdnostno načelo - pomembni vplivi na varovana območja
Organ je v svoji odločbi pravilno navedel povezavo med prehodnim barjem ter uporabo načela previdnosti, sodišče pa ponavlja, da v primeru dvoma javna korist ohranjanja narave prevlada nad razvojnimi interesi in drugimi javnimi koristmi, zato so navedbe tožnice glede svobodne gospodarske pobude neutemeljene.
štipendija - štipendija za deficitarne poklice - pogoji za dodelitev štipendije - razpisna merila
Določba zakona opredeljuje vsebino javnega razpisa, med drugim tudi navedbo pogojev, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj za dodelitev pravic in v času trajanja pravic, ter tudi uporabo razmejitvenih meril, določenih v javnem razpisu, v kolikor dodeljevalec štipendij prejme več popolnih vlog in njihova skupna vrednost presega že razpoložljiva sredstva na javnem razpisu.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - status kmeta
Ker je bila odločba o priznanju statusa kmeta izdana na podlagi predpisa, ki v času odločanja o odobritvi pravnega posla ni več veljal, je po presoji sodišča prvostopenjski organ pravilno uporabil določbo 111. člena ZKZ.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrepi Programa razvoja podeželja - ukrep Obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev
Tožena stranka je odločala o zahtevku v skladu s 56. členom ZKme-1, ki je druga faza odločanja o upravičenosti do izplačila. V skladu s tem določilom je dolžna preveriti, ali zahtevek za izplačilo sredstev izpolnjuje vse pogoje iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev.
priključitev na distribucijsko omrežje - stranka v postopku - vstop pravnega naslednika v postopek - podatki zemljiške knjige
ZUP spremembo stranke v postopku dopušča v 50. členu, ki se uporablja tako za postopke, ki tečejo na zahtevo stranke, kot postopke, ki tečejo po uradni dolžnosti. Pogoj za vstop stranke oziroma spremembo stranke na podlagi navedene določbe je, da gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ki vstopa v postopek (tudi) namesto prvotne stranke. Glede na navedeno je upravni organ ravnal zakonito, da je na podlagi obvestila, ki mu ga je posredovala 29. 4. 2015 pooblaščena odvetniška pisarna, odločil o tem, da A.A. ni več stranka v postopku, in da je stranka v postopku gospodarska družba B. d.o.o.