nelegalna gradnja - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - merila za odmero nadomestila
Vrsta in stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljene gradnje, posledice takšne gradnje oziroma objekta na možnosti s prostorskimi akti opredeljene namenske rabe prostora in glede na območje, na katerem je bila izvedena ali se izvaja takšna gradnja oziroma stoji takšen objekt.
brisanje podatkov iz evidenc preiskav DNK - upravni spor - procesne predpostavke - napačen pravni pouk - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Procesna predpostavka za upravni spor je, da je upravni akt dokončen, kar pomeni, da zoper ta akt ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev – pritožbe v upravnem postopku. Šele, ko so izčrpana pravna sredstva po ZUP lahko stranka uveljavlja sodno varstvo svojih pravic v upravnem sporu po pravilih Zakona o upravnem sporu.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Glede na določbe 87. člena ZUP (ki ureja osebno vročanje) je pravno nepomemben dan, ko je pismo (če ga naslovnik ne prevzame v 15-ih dneh) puščeno v hišnem predalčniku, saj na ta dan zakon ne veže nobenih pravnih posledic.
ZVO-1 člen 11, 157a, 157a/3. ZSKZ člen 2, 4. Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv člen 14.
Stroške nezakonito odloženih odpadkov na zemljišču v državni oziroma občinski lasti v primeru, ko povzročitelj obremenitve ni znan, nosi tisti, ki nad njimi (odpadki) izvaja posest, bodisi da je to lastnik zemljišča (država ali občina), ali pa nekdo drug. Pri tem je sodišče že zavzelo stališče, da zgolj posest zemljišča ne pomeni nujno tudi posesti odpadkov, ki se nahajajo na njem, čeprav se ta praviloma predvideva. Če nad nezakonito odloženimi (nekomunalnimi) odpadki na zemljišču v državni lasti ne izvaja nihče drug posesti, se lastnica zemljišča (Republika Slovenija) obveznosti plačila stroškov nezakonito odloženih odpadkov na njenem zemljišču ne more uspešno izogniti z zatrjevanjem, da nad odpadki nikoli ni prevzela dejanske oblasti, saj je v skladu z načelom subsidiarnega ukrepanja za kritje stroškov odprave teh posledic prav tako odgovorna Republika Slovenija, če jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem, na katerega se sklicuje tudi tožnik v tožbi.
usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - nasprotujoči interesi strank - ustna obravnava - izvedensko mnenje
Glede na to, da tožnik nasprotuje predlogu komisije in da je mnenje komisije v nasprotju s tistim, kar je tožnik izrazil v svoji zahtevi, zahteval pa je le to, da se otroku nudi dodatna pomoč, bi moral pristojni organ v tem primeru opraviti ustno obravnavo. Res je sicer, da je v tovrstnih postopkih potrebno upoštevati največjo korist otroka, vendar pa oče otroka, ki ima tudi status stranke v postopku meni, da je največja korist otroka v tem, da nadaljuje šolanje v dosedanji osnovni šoli z dodatno strokovno pomočjo, medtem ko je organ, ki je odločal o zadevi, menil, da je največja korist otroka, ki je prav tako stranka v postopku, da se usmeri v program z nižjim izobrazbenim standardom. Torej obstaja konfliktno razmerje glede tega, kaj naj bi bila največja korist otroka. S tega razloga bi bilo potrebno ob smiselni uporabi 154. člena ZUP odločiti šele po ustni obravnavi.
V konkretnem primeru je šlo za izvedbo dokaza z izvedenci, saj imajo mnenja obeh komisij naravo izvedenskih mnenj. Sodišče meni, da je opustitev ustne obravnave taka kršitev, da bi lahko privedla do drugačne odločitve. Starša bi namreč lahko na ustni obravnavi, glede na to, da se z mnenjem ne strinjata, postavila izvedencem, ki so pripravili mnenje, relevantna vprašanja, po drugi strani pa bi lahko, če bi se izkazalo, da je to potrebno, tudi uradna oseba zaslišala starše v zvezi z usmeritvijo otroka.
ukrep medobčinskega inšpektorja - varovani pas javne ceste - posebni ugotovitveni postopek - izvedensko mnenje - ustna obravnava - izrek odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V konkretnem primeru postopek ni bil voden ne kot nujni niti ne kot skrajšani ugotovitveni postopek. Ker je upravni organ v predmetni zadevi odločal v (rednem) posebnem ugotovitvenem postopku, bi moral dati tožnikoma možnost, da se izjavita o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Prvostopenjski organ bi moral v obravnavani zadevi razpisati tudi ustno obravnavo, saj prvi odstavek 154. člena ZUP določa, da je ustno obravnavo potrebno razpisati v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče ali izvedence. V konkretnem primeru namreč ni sporno, da je inšpekcijski organ odmik armiranobetonskega zidu od parcelne meje cestne parcele ugotavljal na podlagi meritve, ki jo je v funkciji izvedenca izvedlo javno podjetje. Pri meritvi pa tožnika nista bila prisotna, sta pa v upravni spis vložila Elaborat, vendar tožena stranka tega dokaza ni obravnavala na način kot ga določa 10. člen ZUP.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Odločitev upravnih organov pravilno temelji na ugotovitvi z vpogledom v uradne evidence, da tožnica ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva na podlagi določbe 81. člena tedanjega ZTuj, temveč je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva na podlagi dokončne odločbe (tedanjega) MSNZ Ljubljana dne 12. 6. 1993. Ker torej tožnica ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva po določbah ZTuj, temveč je bila izbrisana iz tega registra, na podlagi dokončne odločbe MSNZ Ljubljana, izdane na podlagi določb ZENO, to pomeni, da ne izpolnjuje enega od pogojev po prvem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - pogoji za priznanje odškodnine
Do denarne odškodnine po ZPŠOIRSP je upravičena oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene v vseh treh alinejah drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP. Ker tožeča stranka teh pogojev ne izpolnjuje, tudi izpolnjevanja pogojev dejanskega življenja v Republiki Sloveniji oziroma okoliščin, zaradi katerih se oseba ni mogla vrniti v Republiko Slovenijo iz tretjega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, upravni organ ni bil dolžan ugotavljati.
nepovratna sredstva - Program razvoja podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - administrativna kontrola
Čeprav tožena stranka ni določno navedla pravne osnove, na podlagi katere je izračunala število delovnih ur, pa je po mnenju sodišča pravilno, da je v izračun urne postavke vzela tudi dneve, ko se zaradi praznikov, ki pa so sicer po predpisih, ki urejajo delovna razmerja plačani dnevi, ne dela.
sistemski operater distribucijskega omrežja - regulativni okvir - ugotavljanje odstopanj od regulativnega okvira - primanjkljaj omrežnin - upravičeni stroški - kakovost oskrbe z električno energijo - dvom v pravilnost podatkov - postopek presoje monitoringa
Veljavni predpisi Agenciji za energijo ne dajejo možnosti, da v posameznem letu regulativnega obdobja regulacije kakovosti iz določenih razlogov ne izvede. V primeru, ko dvomi v pravilnost in popolnost podatkov, je Agencija, da se ugotovi pravilno dejansko stanje, dolžna izvesti posebej za to predviden postopek presoje monitoringa kakovosti, na uporabo katerega napotuje zakon. Ta v primeru ugotovljenih nepravilnosti določa tudi vpliv nepravilnosti na upravičene stroške elektrooperaterja.
Proizvodna zmogljivost naprave je pomembna zaradi vplivov, ki jih (lahko) ima na okolje, zato je treba pri tem izhajati iz maksimalne možne proizvodne obremenitve.
promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskega zemljišča na javni dražbi - odobritev pravnega posla - delitev zaščitene kmetije
Ker kupca s kupljenim zemljiščem povečujeta oziroma zaokrožujeta svojo kmetijo, je podana izjema iz druge alinee 18. člena ZKZ. V skladu s to določbo in ustaljeno sodno prakso je v tem primeru dopustna izjema, ki dovoljuje delitev sicer zaščitene kmetije, saj povečanje oziroma zaokrožitev druge kmetije oziroma kmetijskega zemljišča omogoča povečanje posestne strukture slovenskih kmetij.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba o prodaji kmetijskih zemljišč - sprejem ponudbe - napake volje
Morebitne napake volje glede sklenitve pogodbe je mogoče uveljavljati le s tožbo v civilnem postopku pred pristojnim rednim sodiščem. Na odločitev upravnega organa, ki je odobril pravni posel, pa sklicevanje strank na napake volje ne more imeti vpliva.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - skrajšani ugotovitveni postopek
Iz podatkov uradnih evidenc izhaja, da je tožnik prvič prijavil stalno prebivališče v Republiki Sloveniji šele z dnem 17. 5. 2000, pred tem pa je imel prijavljeno le začasno prebivališče na več različnih naslovih v Republiki Sloveniji. Ker tožnik torej vse do 17. 5. 2000 v Sloveniji ni še nikoli imel prijavljenega stalnega prebivališča, to pomeni, da tudi ni mogel biti izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, kar nadalje pomeni, da ne izpolnjuje enega od kumulativno določenih zakonskih pogojev po določilih 1. in 2. odstavka 2. člena ZPŠOIRSP.
mednarodna zaščita - status begunca - pripadnost posebni družbeni skupini - prosilec iz Afganistana
Za tožnika pripadnost domači vasi ni tako temeljnega pomena, da se ji ne bi mogel odreči, saj je rojstni kraj zapustil in odšel v glavno mesto Kabul, tudi po presoji sodišča pa poreklo tožnika, ki si ga deli z ostalimi prebivalci vasi, oziroma zgolj njegova pripadnost domači vasi, ne more zadoščati za sklep, da tožnik pripada posebni družbeni skupini. Tožnikova pripadnost domačemu ljudstvu tako ni nespremenljiva na način, da domače vasi ne bi mogel zapustiti in je kot takšne očitno ni dojemal niti tožnik sam, ki je domačo vas zapustil in se skupaj z ožjimi člani svoje družine preselil v Kabul.
stalno prebivališče - ugotavljanje stalnega prebivališča
V postopku je bilo ugotovljeno, da se tožnik zadržuje pri prijateljih in sorodnikih na različnih naslovih. Tožnik tako ni izkazal, da izpolnjuje pogoje za prijavo stalnega prebivališča iz 7. člena ZPPreb. Glede na navedeno ter dejstvo, da tožnik prejema varstveni dodatek, ki mu ga izplačuje center za socialno delo, je podana podlaga za uporabo četrtega odstavka 8. člena ZPPreb za določitev tožnikovega stalnega prebivališča na naslovu centra za socialno delo. Pri navedenem gre zgolj za registracijo posameznika na določenem naslovu, ne pomeni pa dejanske naselitve na tem naslovu, saj je omenjena ureditev namenjena le zagotavljanju evidence o stanju, gibanju in nastanitvi posameznikov, kar je tudi namen ZPPreb.
dostop do informacij javnega značaja - pravni interes - izvršitev izpodbijane odločbe
Sodišče na podlagi listin upravnega spisa ugotavlja, da je tožeča stranka svojo obveznost, kot ji je bila dne 29. 7. 2015 naložena s 1. točko izreka izpodbijane odločbe, izpolnila dne 31. 7. 2015. Tožena stranka v odgovoru na tožbo utemeljeno opozarja, da je tožeča stranka s tem izpodbijani del odločbe v celoti izvršila, zaradi česar nima pravnega interesa za vloženo izpodbojno tožbo. Odločitev v upravnem sporu namreč na njen pravni položaj v konkretnem primeru ne more vplivati, saj je zahtevane podatke prosilki že posredovala, njen pravni položaj v zvezi s predmetnim sporom pa tako ne glede na izid postopka ne more biti spremenjen.
Zaradi izrecnega opozorila tožene stranke in stranke z interesom na pomanjkanje pravnega interesa, v zvezi s katerim tožeča stranka v postopku ni podala nobenih dodatnih trditev niti ni spremenila tožbenega zahtevka, njenega tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijane odločbe tudi ni mogoče obravnavati kot ugotovitveni zahtevek.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - razlogi za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici
Predhodno komisijsko preverjanje urbanističnih rešitev oziroma projektnih rešitev PGD s strani občine je nedopusten pogoj in kot tak ne pomeni razloga za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici iz 3. točke prvega odstavka 274. člena ZUP.
Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije člen 10.
disciplinski postopek - disciplinska kršitev - izrek opomina - odgovorni nadzornik gradbenih del
Naloga nadzornika je, da za naročnika opravlja nadzor, ali se gradnja izvaja v skladu s projekti za izvedbo del in gradbenimi predpisi, kakor tudi, da so dela, ki jih izvajalec prikaže v evidencah, ki jih mora voditi, tudi resnično opravljena. Pri gradnjah namreč sodeluje več udeležencev, vsak s svojo funkcijo. Zaradi navedenega se tudi njihovi interesi v zvezi z graditvijo objekta medsebojno v določeni meri razlikujejo, tako da lahko pride do konflikta interesov med njimi. Prav tako je izvajanje gradbenega nadzora delno tudi v javno pravnem interesu. Torej že iz same narave namena nadzora izhaja, da lahko nadzornik potrdi le to, kar je bilo dejansko izvedeno, tako po količinah in vrstah del.
pravniški državni izpit - plačilo stroškov opravljanja pravniškega državnega izpita - sklenitev delovnega razmerja v pravosodnih organih
Tožnica z ustnim povpraševanjem po prostih delovnih mestih na enem sodišču v času, ko to sodišče ni imelo odprtega nobenega javnega razpisa za zasedbo primernega delovnega mesta ter ob dejstvu, da je tožnica na predmetnem sodišču ustno povpraševala o prostem delovnem mestu le prva dva meseca v tri letnem obdobju po opravljenem PDI, ni mogoče šteti, da je s tem na primeren način izrazila voljo skleniti delovno razmerje v organih iz 11.a člena ZPDI. Sodišče je pri tem upoštevalo tudi dejstvo, da je bilo v relevantnem obdobju več razpisanih delovnih mest, čemur tožnica ne oporeka, vendar se ni na nobenega prijavila.