obnova postopka - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost - zavrženje predloga za obnovo postopka
Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na sprejeto odločitev o predlogu za obnovo postopka, ki ga je vložil sam tožnik, ne more vplivati. Po enotnem in ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča gre v primeru, ko stranka izredno pravno sredstvo vloži sama in najpozneje v njem ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, za napako oziroma procesno pomanjkljivost glede postulacijske sposobnosti, ki je že pojmovno ni mogoče odpraviti naknadno s strani druge osebe.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-1. OZ člen 134. ZNPPol člen 140.
kršitev človekovih pravic - opustitev dela policistov - osebnostne pravice - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Postopka po ZNPPol in upravni spor zaradi varstva ustavne pravice, v katero naj bi bilo poseženo z istim dejanjem, sta dve medsebojno ločeni zadevi. To pomeni, da nista povezani tako, kot sta sicer povezani pritožba v dvostopenjskem upravnem postopku in tožba v upravnem sporu. Pritožbeni postopek po ZNPPol niti po določbah tega zakona niti po določbah ZUS-1 ni obvezno procesno dejanje in ni pogoj za sodno varstvo ustavne pravice v upravnem sporu, pač pa le fakultativna možnost, ki jo je zakonodajalec dal posamezniku.
Na podlagi določb ZP-1 je zoper plačilni nalog zagotovljeno sodno varstvo, tožnik pa bo lahko v tem postopku uveljavljal tudi zatrjevane kršitve njegovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To pomeni, da plačilni nalog ni akt, zoper katerega bi bil dopusten upravni spor, s tem pa niso izpolnjene procesne predpostavke za vodenje subsidiarnega upravnega spora glede take odločitve policista.
ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2011 - 2013 člen 121, 121/2.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - administrativna kontrola - zavrnitev zahteve za izplačilo - znižanje izplačil
Zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev se v celoti zavrne le, če je bilo ugotovljeno, da je upravičenec namerno vložil napačno prijavo. Le v takem primeru se zadevna dejavnost izključi iz podpore Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in se zahteva vračilo že plačanih zneskov za tako dejavnost.
davčna izvršba - predlog za uvedbo postopka izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Predlog za uvedbo postopka davčne izvršbe ni upravni akt v smislu ZUS-1, saj se z njim ne posega v pravni položaj tožnika niti to ni odločitev o tožnikovi pravici ali koristi, pač pa se z njim le predlaga uvedba upravnega postopka, to je postopka davčne izvršbe. Upravni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu tudi ni sodba (oziroma njen del), kar izrecno določa 3. člen ZUS-1, saj pa se ta lahko izpodbija le v sodnem postopku, pa tudi tožena stranka, kot organ, ki odloča o brezplačni pravni pomoči, ne more biti pasivno legitimirana v takem sporu. Nenazadnje, sodišče ugotavlja, da je tožnikova zahteva, naj sodišče odpravi sklep o davčni izvršbi, preuranjena, tožena stranka pa ne more biti pasivno legitimirana v takem sporu, saj ni odločala o izdaji sklepa. Po določbah ZDavP-2 je namreč zoper sklep o davčni izvršbi dopustna pritožba, o kateri odloča Ministrstvo za finance. Šele odločitev tega organa pa je dokončni upravni akt, zoper katerega je dopustno sprožiti upravni spor.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - izterjava preživnine - načelo zaslišanja stranke - posebni ugotovitveni postopek
Toženka v sklepu ugotavlja, da je tožnica v izvršilnem postopku uspela, saj je bil ustavljen, ker je bila tožničina terjatev poplačana, in navaja znesek, ki je bil iz naslova BPP izplačan za stroške odvetnika. Glede ostalih okoliščin iz prvega odstavka 48. člena ZBPP, ki so pomembne za uporabo te določbe se ne izreče oziroma jih sploh ne ugotavlja. Predvsem pa toženka ne obrazloži, zakaj v zadevi ni uporabila določbe drugega odstavka istega člena ZBPP. Iz sicer skopih razlogov izpodbijanega sklepa in predloženih spisov, pa tudi tožbenih navedb, namreč izhaja, da je bila tožnici BPP odobrena za izterjavo preživnine.
Davčni organ je dne 25. 11. 2015 izdal sklep, da se postopek davčne izvršbe ustavi zaradi plačila terjatve. Glede na navedeno tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo zoper sklep o davčni izvršbi.
Ker tožnik tožbe ni vložil v predpisanem 30-dnevnem roku, je tožbo vložil prepozno, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
ZGO-1 člen 3a. ZUP člen 293, 293/1. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 10.
inšpekcijski postopek - ustavitev inšpekcijskega postopka - enostavni objekt - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Pogoje za začetek gradnje enostavnih objektov določa 3.a člen ZGO-1, ki v prvem odstavku določa, da se lahko gradnja enostavnega objekta začne brez gradbenega dovoljenja. Ne glede na ta odstavek po se po drugem odstavku navedene določbe enostavni objekt ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom.
V primerih, ko so odpadki odloženi zakonito, povzročitelj obremenitve pa je znan in to ni lastnik zemljišča, na katerem je prišlo do obremenitve, kot je bilo v obravnavanem primeru, ni mogoče izreči inšpekcijskega ukrepa iz 157. člena ZVO-1 lastniku zemljišča, na katerem se nahajajo, saj kaj takega iz zakona ne izhaja.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 84, 84/1, 84/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - predaja odgovorni državi članici EU - begosumnost
Nesporne okoliščine, ki jih na podlagi tožnikove izjave in podatkov v bazi Eurodac ugotavlja tožena stranka, po presoji sodišča utemeljujejo sklep o znatni begosumnosti tožnika, ki narekuje izpodbijani ukrep. Na tožnikovo (znatno) begosumnost kaže njegovo ravnanje v dosedanjem postopku, zlasti pa dejstvo, da je nezakonito, ilegalno, brez dokumentov prehajal meje držav članic EU, da je tako (ilegalno) vstopil tudi na ozemlje Republike Slovenije, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito ne da bi počakal na dokončanje že začetih postopkov, in to šele po tem, ko ga je prijela policija.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - izdaja odločbe po vložitvi tožbe - umik tožbe - stroški postopka
V obravnavanem primeru je tožeča stranka tožbeni zahtevek, ki ga je vložila zaradi molka tožene stranke, umaknila po tem, ko je tožena stranka izpolnila njen zahtevek, to je odločila o njenem predlogu za izrek ničnosti odločbe, kar pomeni, da je zahteva tožeče stranke, naj ji tožena stranka povrne stroške postopka, utemeljena.
Glede na to, da v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZKZ upravna enota po preteku roka za sprejem ponudbe obvesti vse druge sprejemnike ponudbe in prodajalca priporočeno s povratnico o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku iz četrtega odstavka prejšnjega člena, je zaključiti, da je bil v času odločanja prvostopenjskega organa predpisan način iz prvega odstavka tega člena (obvestilo o sprejemu ponudbe poslati tudi prodajalcu - ponudniku) samo instrumentalen zaradi možnosti izpolnitve pogoja iz drugega odstavka istega člena. To pomeni, da je ugotovitev pravočasnosti sprejema ponudbe (rok določen v četrtem odstavku 20. člen ZKZ) poverjena upravni enoti in torej neizpolnitev zahteve iz prvega odstavka (da se izjava o sprejemu ponudbe pošlje tudi ponudniku) nima materialnopravnih posledic.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 37, 37/2, 37a, 37a/4, 55, 55/1, 55/1-1. ZZSDI člen 27, 27/2. ZUP člen 144, 144/1.
tujec - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - pogoji za dovoljenje - neizdaja soglasja - davčni dolg - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožena stranka je prejela akt ZRSZ, označen kot neizdaja soglasja za zastopnika, konkretno za tožnico, za katero navaja, da izdaja soglasja ni možna in se soglasje tudi ne izda, ker niso izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izdajo soglasja iz 27. člena ZZSDT, ker je iz vpogleda v EDP razvidno, da ima na dan vložitve vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti. Ker torej ZRSZ iz navedenega razloga soglasja ni dal, to daje podlago za ugotovitev, da tedaj niso bili izpolnjeni predpisani pogoji iz 27. člena ZZSDT. Ta ugotovitev pa daje zadostno podlago za zaključek, da tožnica v času izpodbijane odločbe ni izpolnjevala vseh zakonsko predpisanih pogojev za izdajo nadaljnjega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.
Odločitev tožene stranke temelji na uradnih podatkih, ki jih je pridobila po uradni dolžnosti in za to ni bilo treba posebej zaslišati tožnice za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Tožeča stranka je v zapuščinskem postopku uspela, in je tudi dejansko pridobila premoženje. Glede na obrazloženo je organ za brezplačno pravno pomoč tožeči stranki utemeljeno naložil povrnitev stroškov v višini, ki je bila dejansko izplačana iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči.
Prvostopenjski organ je na podlagi podatkov zemljiške knjige in katastrskih podatkov, torej na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, pravilno ugotovil, da nepremičnine v lasti tožnika obsegajo skupaj 3ha 71a in 31m² primerljivih kmetijskih površin in glede na tak obseg ne izpolnjujejo pogoja iz prvega odstavka 2. člena ZDKG, to je pogoja obsega najmanj 5 ha primerljivih kmetijskih površin.
ZTuj-2 člen 47, 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-6, 55/1-8. ZUS-1 člen 52.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - združitev družine - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - pravica do družinskega in zasebnega življenja - nova dejstva in novi dokazi
Čeprav vsaka kršitev pravnih predpisov RS sama zase morebiti še ne zadostuje za utemeljitev domneve, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu RS, po presoji sodišča ocena vseh ugotovljenih okoliščin skupaj obstoj takšne domneve v konkretni zadevi potrjuje, saj je prav na podlagi storjenih raznovrstnih kršitev pravnih pravil mogoče sklepati, da tujec tudi v prihodnje ne bo spoštoval predpisov slovenskega pravnega reda. Pri tem tožena stranka oziroma prvostopenjski organ kot organ izvršilne veje oblasti odloča, kakšno stopnjo tolerance bo imela do preteklih storjenih prekrškov in na podlagi ugotovljenih kršitev pravnih pravil, četudi ne hujših, lahko sklepa, da tujec v prihodnosti ne bo spoštoval pravnih pravil ter prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zavrne, kar je tožena stranka v konkretnem primeru v upravnih odločbah tudi natančno obrazložila in utemeljila.
V obravnavanem primeru je bilo potrebno presoditi le, ali so v času izdaje izpodbijane odločbe obstajali razlogi za obstoj domneve nepodrejanja pravnemu redu RS in posledično za zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje za družinskega člana tožnice ter ali je te razloge prvostopenjski upravni organ pravilno in zakonito ugotovil, ni pa predmet presoje v upravnem sporu, ali takšna domneva obstaja tudi ob upoštevanju spremenjenih okoliščin, ki so nastale po izdaji izpodbijane odločbe.
Ob upoštevanju individualnih okoliščin na strani zakoncev in dejstva, da sta v postopku podala zgolj splošne izjave glede njunega zakonskega življenja in z njimi nista uspela izkazati tesnih stikov, ki bi jih medsebojno imela na ozemlju RS, pri čemer določila 8. člena EKČP ni mogoče razlagati na način, da bi ščitil vsakršno možnost izbire zakoncev, na območju katere države želita prebivati, tožbeni ugovor tožnice v luči kršitve 8. člena EKČP ne more biti upošteven.
ZSS člen 27, 27/3. ZIU člen 8. ZDT-1 člen 37. ZIPRS1415 člen 68.
napredovanje državnega tožilca - pogoji za napredovanje - položaj svetnika - interventna zakonodaja
ZSS v 27. členu določa, da za napredovanje vrhovnih sodnikov na položaj svétnika zadostuje devet let dela na omenjeni funkciji in pozitivna ocena službe, nikjer pa ne govori še o kakšnih drugih pogojih (kot je to primer sodnikov oziroma tožilcev ostalih stopenj v primerih napredovanj na položaj svétnika). Njihovo napredovanje tako ni vezano na pogoje napredovanj v višji plačni razred, zato se interventna zakona, ki ju je pri odločanju uporabila tožena stranka, na primer tožnice ob uporabi omenjenih metod razlage ZSS ne nanašajo.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - pravica do odškodnine - upravičenec do odškodnine
Med strankama ni sporen obstoj odločbe, s katero je bilo na podlagi ZENO ugotovljeno, da tožnica dejansko ne prebiva na naslovu C., Ljubljana, in da se jo zato izbriše iz registra. Zato se je tožena stranka lahko oprla na razlago, da pravna podlaga za dodelitev odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva ne pokriva izbrisa na podlagi ZENO, saj se na podlagi izbrisa iz registra po določbah ZENO smatra, da je oseba zapustila bivališče, ker ni imela več dejanskega namena prebivanja na določenem naslovu. Ker tožnica tudi ne izpodbija ugotovitve tožene stranke, da tožnica ni bila izbrisana, ko so zanjo začele veljati določbe Zakona o tujcih, glede na to, da je bila zanjo podana vloga za sprejem v državljanstvo, je izpodbijana odločba zakonita in pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - družinski član kot nasprotna stranka v postopku
Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP, se v skladu s četrtim odstavkom tega člena zakona pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine, dohodki in premoženje tistih družinskih članov, ki v zadevi, zaradi katere vlaga prosilec prošnjo za brezplačno pravno pomoč, nastopajo kot nasprotne stranke oz. nasprotni udeleženci, ne upoštevajo. Navedeno pomeni, da se premoženje žene tožeče stranke pri ugotavljanju materialnega položaja tožeče stranke ne upošteva in da je tožečo stranko potrebno obravnavati kot samsko osebo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - upravičeni stroški
Posvet stranke z odvetnikom pred vložitvijo tožbe je zajet z nagrado za sestavo tožbe. Tega pa ni mogoče reči za končno poročilo stranki. Ob koncu postopka odvetnik stranko seznani z izidom zadeve, zato je za to upravičen tudi do nagrade.