vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - izterjava preživnine - načelo zaslišanja stranke - posebni ugotovitveni postopek
Toženka v sklepu ugotavlja, da je tožnica v izvršilnem postopku uspela, saj je bil ustavljen, ker je bila tožničina terjatev poplačana, in navaja znesek, ki je bil iz naslova BPP izplačan za stroške odvetnika. Glede ostalih okoliščin iz prvega odstavka 48. člena ZBPP, ki so pomembne za uporabo te določbe se ne izreče oziroma jih sploh ne ugotavlja. Predvsem pa toženka ne obrazloži, zakaj v zadevi ni uporabila določbe drugega odstavka istega člena ZBPP. Iz sicer skopih razlogov izpodbijanega sklepa in predloženih spisov, pa tudi tožbenih navedb, namreč izhaja, da je bila tožnici BPP odobrena za izterjavo preživnine.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-1. OZ člen 134. ZNPPol člen 140.
kršitev človekovih pravic - opustitev dela policistov - osebnostne pravice - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Postopka po ZNPPol in upravni spor zaradi varstva ustavne pravice, v katero naj bi bilo poseženo z istim dejanjem, sta dve medsebojno ločeni zadevi. To pomeni, da nista povezani tako, kot sta sicer povezani pritožba v dvostopenjskem upravnem postopku in tožba v upravnem sporu. Pritožbeni postopek po ZNPPol niti po določbah tega zakona niti po določbah ZUS-1 ni obvezno procesno dejanje in ni pogoj za sodno varstvo ustavne pravice v upravnem sporu, pač pa le fakultativna možnost, ki jo je zakonodajalec dal posamezniku.
Na podlagi določb ZP-1 je zoper plačilni nalog zagotovljeno sodno varstvo, tožnik pa bo lahko v tem postopku uveljavljal tudi zatrjevane kršitve njegovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To pomeni, da plačilni nalog ni akt, zoper katerega bi bil dopusten upravni spor, s tem pa niso izpolnjene procesne predpostavke za vodenje subsidiarnega upravnega spora glede take odločitve policista.
obnova postopka - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost - zavrženje predloga za obnovo postopka
Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na sprejeto odločitev o predlogu za obnovo postopka, ki ga je vložil sam tožnik, ne more vplivati. Po enotnem in ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča gre v primeru, ko stranka izredno pravno sredstvo vloži sama in najpozneje v njem ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, za napako oziroma procesno pomanjkljivost glede postulacijske sposobnosti, ki je že pojmovno ni mogoče odpraviti naknadno s strani druge osebe.
davčna izvršba - predlog za uvedbo postopka izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Predlog za uvedbo postopka davčne izvršbe ni upravni akt v smislu ZUS-1, saj se z njim ne posega v pravni položaj tožnika niti to ni odločitev o tožnikovi pravici ali koristi, pač pa se z njim le predlaga uvedba upravnega postopka, to je postopka davčne izvršbe. Upravni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu tudi ni sodba (oziroma njen del), kar izrecno določa 3. člen ZUS-1, saj pa se ta lahko izpodbija le v sodnem postopku, pa tudi tožena stranka, kot organ, ki odloča o brezplačni pravni pomoči, ne more biti pasivno legitimirana v takem sporu. Nenazadnje, sodišče ugotavlja, da je tožnikova zahteva, naj sodišče odpravi sklep o davčni izvršbi, preuranjena, tožena stranka pa ne more biti pasivno legitimirana v takem sporu, saj ni odločala o izdaji sklepa. Po določbah ZDavP-2 je namreč zoper sklep o davčni izvršbi dopustna pritožba, o kateri odloča Ministrstvo za finance. Šele odločitev tega organa pa je dokončni upravni akt, zoper katerega je dopustno sprožiti upravni spor.
ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2011 - 2013 člen 121, 121/2.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - administrativna kontrola - zavrnitev zahteve za izplačilo - znižanje izplačil
Zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev se v celoti zavrne le, če je bilo ugotovljeno, da je upravičenec namerno vložil napačno prijavo. Le v takem primeru se zadevna dejavnost izključi iz podpore Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in se zahteva vračilo že plačanih zneskov za tako dejavnost.
Davčni organ je dne 25. 11. 2015 izdal sklep, da se postopek davčne izvršbe ustavi zaradi plačila terjatve. Glede na navedeno tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo zoper sklep o davčni izvršbi.
ZGO-1 člen 3a. ZUP člen 293, 293/1. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 10.
inšpekcijski postopek - ustavitev inšpekcijskega postopka - enostavni objekt - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Pogoje za začetek gradnje enostavnih objektov določa 3.a člen ZGO-1, ki v prvem odstavku določa, da se lahko gradnja enostavnega objekta začne brez gradbenega dovoljenja. Ne glede na ta odstavek po se po drugem odstavku navedene določbe enostavni objekt ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 84, 84/1, 84/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - predaja odgovorni državi članici EU - begosumnost
Nesporne okoliščine, ki jih na podlagi tožnikove izjave in podatkov v bazi Eurodac ugotavlja tožena stranka, po presoji sodišča utemeljujejo sklep o znatni begosumnosti tožnika, ki narekuje izpodbijani ukrep. Na tožnikovo (znatno) begosumnost kaže njegovo ravnanje v dosedanjem postopku, zlasti pa dejstvo, da je nezakonito, ilegalno, brez dokumentov prehajal meje držav članic EU, da je tako (ilegalno) vstopil tudi na ozemlje Republike Slovenije, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito ne da bi počakal na dokončanje že začetih postopkov, in to šele po tem, ko ga je prijela policija.
V primerih, ko so odpadki odloženi zakonito, povzročitelj obremenitve pa je znan in to ni lastnik zemljišča, na katerem je prišlo do obremenitve, kot je bilo v obravnavanem primeru, ni mogoče izreči inšpekcijskega ukrepa iz 157. člena ZVO-1 lastniku zemljišča, na katerem se nahajajo, saj kaj takega iz zakona ne izhaja.
Ker tožnik tožbe ni vložil v predpisanem 30-dnevnem roku, je tožbo vložil prepozno, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti
Ni možno trditi, da konkretna situacija ustreza zakonskemu pogoju iz 1. alineje 3. člena ZPDZC-1, kjer se šteje, da gre za delo na črno, če nek subjekt določene dejavnosti sploh nima določene v ustanovitvenem aktu, kajti tovrstno dejavnost ( oddajanje in obratovanje nepremičnin) ima tožeča stranka določeno v ustanovitvenem aktu, le da ne v prilogi k sklepu o ustanovitvi, ampak v samem sklepu. Torej ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 3. člena ZPDZC-1.
ZSS člen 27, 27/3. ZIU člen 8. ZDT-1 člen 37. ZIPRS1415 člen 68.
napredovanje državnega tožilca - pogoji za napredovanje - položaj svetnika - interventna zakonodaja
ZSS v 27. členu določa, da za napredovanje vrhovnih sodnikov na položaj svétnika zadostuje devet let dela na omenjeni funkciji in pozitivna ocena službe, nikjer pa ne govori še o kakšnih drugih pogojih (kot je to primer sodnikov oziroma tožilcev ostalih stopenj v primerih napredovanj na položaj svétnika). Njihovo napredovanje tako ni vezano na pogoje napredovanj v višji plačni razred, zato se interventna zakona, ki ju je pri odločanju uporabila tožena stranka, na primer tožnice ob uporabi omenjenih metod razlage ZSS ne nanašajo.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Med strankama ni sporno, da si tožnica ni pridobila ne državljanstva Republike Slovenije, niti dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Prav tako ni sporno, da je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva 26. 2. 1992, niti ni sporno, da je tožnica, ki živi v tujini, neuspešno zahtevala izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji šele po uveljavitvi ZUSDDD-B. To pomeni, da tožnica ne izpolnjuje taksativno predpisanih zakonskih pogojev, da bi bila upravičena do odškodnine na podlagi ZPŠOIRSP.
V predmetni zadevi gre za izterjavo tožnikovega dolga iz naslova prekrškovnih terjatev. Glede tega drugi odstavek 110. člena ZDavP-2 določa, da se 101., 102. in 103. člen tega zakona, ki urejajo odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka za fizične osebe, ne uporabljajo za izrečene globe in stroške postopka o prekršku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, in jih izreka davčni organ. Glede na to tožnikove vloge za odpis dolgov iz naslova izrečenih glob in stroškov, nastalih v skladu z ZP-1 ni mogoče obravnavati.
ZTuj-2 člen 31, 31/1, 37, 37/2, 55, 55/1, 55/1-6. ZUP člen 9, 10, 237, 237/2.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka je nepravilno in preuranjeno sklepala, da obstajajo razlogi za domnevo, da tožnik ne bo spoštoval pravnega reda Republike Slovenije v smislu 6. alineje 1. odstavka 55. člena ZTuj-2, saj okoliščine, ki jih kot dejansko podlago sprejete odločitve navaja v svoji obrazložitvi v obravnavani sporni zadevi, (še) ne morejo predstavljati utemeljenih razlogov za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije.
Obrazložitvi izpodbijane odločbe je utemeljeno očitati pomanjkljivosti, ki onemogočajo njen preizkus, glede na njeno strukturo, obseg in izražene dejanske ugotovitve ter zaključke, ki jih tožena stranka utemeljuje le z navedbami tožnika, podanimi na zapisnik o njegovem ustnem zaslišanju v letu 2013, ne da bi tožnika ustno zaslišala kot stranko postopka tudi v sedaj obravnavani sporni upravni zadevi na podlagi njegove prošnje z dne 22. 1. 2015.
upravni postopek - odločanje v ponovljenem postopku - vezanost upravnega organa na stališče sodišča
V skladu z določbo 64. člena ZUS-1 je tožena stranka v ponovljenem postopku vezana na razlago sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča glede postopka. V skladu s sodno prakso navedena vezanost upravnega organa ni absolutna. Vendar pa to ne pomeni, da lahko upravni organ kadarkoli odstopi od obveznosti upoštevati pravna stališča, ki izhajajo iz pravnomočne sodbe sodišča. Tožena stranka lahko tako od navedene vezanosti odstopi le izjemoma, in sicer le tedaj, ko se pojavijo za to utemeljene pravne okoliščine, kar pa mora tožena stranka posebej pojasniti.
ZTuj-2 člen 47, 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-6, 55/1-8. ZUS-1 člen 52.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - združitev družine - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - pravica do družinskega in zasebnega življenja - nova dejstva in novi dokazi
Čeprav vsaka kršitev pravnih predpisov RS sama zase morebiti še ne zadostuje za utemeljitev domneve, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu RS, po presoji sodišča ocena vseh ugotovljenih okoliščin skupaj obstoj takšne domneve v konkretni zadevi potrjuje, saj je prav na podlagi storjenih raznovrstnih kršitev pravnih pravil mogoče sklepati, da tujec tudi v prihodnje ne bo spoštoval predpisov slovenskega pravnega reda. Pri tem tožena stranka oziroma prvostopenjski organ kot organ izvršilne veje oblasti odloča, kakšno stopnjo tolerance bo imela do preteklih storjenih prekrškov in na podlagi ugotovljenih kršitev pravnih pravil, četudi ne hujših, lahko sklepa, da tujec v prihodnosti ne bo spoštoval pravnih pravil ter prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zavrne, kar je tožena stranka v konkretnem primeru v upravnih odločbah tudi natančno obrazložila in utemeljila.
V obravnavanem primeru je bilo potrebno presoditi le, ali so v času izdaje izpodbijane odločbe obstajali razlogi za obstoj domneve nepodrejanja pravnemu redu RS in posledično za zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje za družinskega člana tožnice ter ali je te razloge prvostopenjski upravni organ pravilno in zakonito ugotovil, ni pa predmet presoje v upravnem sporu, ali takšna domneva obstaja tudi ob upoštevanju spremenjenih okoliščin, ki so nastale po izdaji izpodbijane odločbe.
Ob upoštevanju individualnih okoliščin na strani zakoncev in dejstva, da sta v postopku podala zgolj splošne izjave glede njunega zakonskega življenja in z njimi nista uspela izkazati tesnih stikov, ki bi jih medsebojno imela na ozemlju RS, pri čemer določila 8. člena EKČP ni mogoče razlagati na način, da bi ščitil vsakršno možnost izbire zakoncev, na območju katere države želita prebivati, tožbeni ugovor tožnice v luči kršitve 8. člena EKČP ne more biti upošteven.
ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januar 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - stroški administrativne kontrole - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
Nepravilno so izračunane urne postavke, in sicer s tem, da je tožeča stranka v bruto plačo vštela tudi postavko številka MO11, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Plača je plačilo za delo, pri kateri mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca. Tako bruto bruto plača predstavlja končni strošek delodajalca in vključuje osnovno bruto plačo, h kateri se prištejejo vsi dodatki ter socialni prispevki delodajalca (prispevki za socialno varnost, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, prispevek za zaposlovanje, prispevek za starševsko varstvo in akontacijo dohodnine). Vsi ti prispevki so procentualne narave. Neto plača pa je plača, ki jo delavec prejme na svoj transakcijski račun brez upoštevanja povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz, dodatki in drugo). Glede na navedeno, je torej prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje strošek, ki ga plačuje sam prejemnik plače in to ni obveznost delodajalca, zato je bila pravilna odločitev tožene stranke, da je ta znesek v višini 98,86 EUR izločila kot strošek po uveljavljenih računih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - obvezna obramba
ZBPP ne ureja pravice do izbire zagovornika v kazenskem postopku, temveč, daje le pravno podlago za priznanje pravne pomoči v primeru, če za plačilo stroškov zastopanja z izbranim zagovornikom v kazenskem postopku prosilec nima zadostnih sredstev. Pravice do izbire zagovornika pa ZKP ne omejuje niti v primerih obvezne obrambe.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Kdaj je tožeča stranka izvedela za izdano gradbeno dovoljenje, je dejansko vprašanje, pri čemer je dokazno breme, da je predlog vložen pravočasno, na strani predlagatelja postopka.