ZUSDDD člen 1b. Ztuj člen 81. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije člen 40. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-3.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Prvostopenjski organ tudi v ponovljenem postopku vseh tožnikov izjav ni natančno in argumentirano ocenil, niti ni, v povezavi s tožnikovimi izjavami, natančno in celovito presodil vseh predloženih dokazil, na katera se tožnik sklicuje tekom celotnega postopka, dodatno v novem postopku tudi na predložen poziv na plačilo sodne takse v upravnem sporu zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Do dokazila, relevantnega za oceno, ali je bil tožnik izbrisan, se ni prav z ničemer opredelil.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja
V predmetni zadevi je bistveno, da tožnica v upravnem postopku, na zaslišanju dne 9. 2. 2015 in v pritožbi zoper prvostopenjski akt ni navajala, da bi bila Slovenijo primorana zapustiti s starši zaradi posledic izbrisa in da se potem zaradi administrativnih ovir ali vojne ni mogla vrniti v Slovenijo. Med strankama tudi ni sporno, da tožnica po odhodu iz Slovenije dne 28. 6. 1991 ni bivala v Sloveniji več kot zgolj eno leto. V upravnem postopku torej ni navajala okoliščin odhoda iz Slovenije iz tretjega odstavka 1. člena ZUSDDD.
V predmetni zadevi gre za izterjavo tožnikovega dolga iz naslova prekrškovnih terjatev. Glede tega drugi odstavek 110. člena ZDavP-2 določa, da se 101., 102. in 103. člen tega zakona, ki urejajo odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka za fizične osebe, ne uporabljajo za izrečene globe in stroške postopka o prekršku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, in jih izreka davčni organ. Glede na to tožnikove vloge za odpis dolgov iz naslova izrečenih glob in stroškov, nastalih v skladu z ZP-1 ni mogoče obravnavati.
upravni postopek - odločanje v ponovljenem postopku - vezanost upravnega organa na stališče sodišča
V skladu z določbo 64. člena ZUS-1 je tožena stranka v ponovljenem postopku vezana na razlago sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča glede postopka. V skladu s sodno prakso navedena vezanost upravnega organa ni absolutna. Vendar pa to ne pomeni, da lahko upravni organ kadarkoli odstopi od obveznosti upoštevati pravna stališča, ki izhajajo iz pravnomočne sodbe sodišča. Tožena stranka lahko tako od navedene vezanosti odstopi le izjemoma, in sicer le tedaj, ko se pojavijo za to utemeljene pravne okoliščine, kar pa mora tožena stranka posebej pojasniti.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2007 - 2013 člen 89, 89/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrepi Programa razvoja podeželja - ukrep Obnova in razvoj vasi - vračilo sredstev - bistvena kršitev pravil javnega razpisa - sprememba projekta
Kot izhaja iz določb tretjega odstavka 89. člena Uredbe PRP in javnega razpisa, pomeni kršitev pogojev javnega razpisa, če upravičenec uvede spremembe, ki bistveno vplivajo na naravo naložbe. Ugotoviti je torej treba, ali je sprememba naložbe bistvena. Bistvena sprememba naložbe po presoji sodišča pomeni, da gre za spremembe projekta, objekta oziroma dejavnosti, kateri so bila dodeljena sredstva, ki relevantno spremenijo namen, karakter in vsebino tega, čemur so bila sredstva namenjena. To pomeni, da namenjena sredstva ne služijo namenu, za katerega so bila dodeljena, ampak se uporabljajo v bistvenem, pretežnem oziroma prevladujočem delu za povsem drug namen. Kdaj gre za tako situacijo, je treba presojati v vsakem primeru posebej.
Prvostopenjski organ je pri točkovanju upošteval vse kriterije, kot jih je bilo mogoče upoštevati v dani situaciji in je glede na dokumentacijo, ki mu je bila na voljo, določil tolikšno število točk, kot je bilo to mogoče.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - izbris iz registra stalnega prebivalstva - skupno premoženje
Želja tožnika po ohranitvi prijave stalnega prebivališča na naslovu X. v Ljubljani ne zadošča, saj mora posameznik skladno z določbami ZPPreb na naslovu stalnega prebivališča tudi dejansko prebivati.
Prijava stalnega prebivališča pomeni zgolj registracijo dejanskega bivanja, kar pa ne vpliva na lastninsko pravna razmerja ali druga civilno pravna razmerja, temveč se s prijavo zagotavlja zgolj ažurna evidenca o stanju, gibanju in nastanitvi posameznikov.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Po presoji sodišča sta oba upravna organa na podlagi izvedenih dokazov pravilno presodila, da pri tožniku pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji od 23. 12. 1990 dalje ni izpolnjen. S tem v zvezi je utemeljen zaključek, da tožnikov odhod iz RS, ne glede na njegovo drugačno zatrjevanje v postopku, ni bil posledica izbrisa, saj je bilo na podlagi tožnikove izjave in izjav zaslišanih prič ugotovljeno, da je tožnik RS zapustil leta 1992, to pa je bilo pred datumom, ko bi mu glede na zavrnjeno prošnjo za sprejem v slovensko državljanstvo prenehala prijava stalnega prebivališča po Zakonu o tujcih.
Tožnik je bil sicer iz Registra stalnega prebivalstva izbrisan dne 28. 6. 1993, vendar ne zaradi začetka veljavnosti določb Zakona o tujcih, temveč na podlagi določb Zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva po ugotovitvi Občine Radovljica, da daljši čas ne prebiva več na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča na Bledu. Navedeno potrjuje, da je tožnik RS dejansko zapustil že v letu 1992.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti
Ni možno trditi, da konkretna situacija ustreza zakonskemu pogoju iz 1. alineje 3. člena ZPDZC-1, kjer se šteje, da gre za delo na črno, če nek subjekt določene dejavnosti sploh nima določene v ustanovitvenem aktu, kajti tovrstno dejavnost ( oddajanje in obratovanje nepremičnin) ima tožeča stranka določeno v ustanovitvenem aktu, le da ne v prilogi k sklepu o ustanovitvi, ampak v samem sklepu. Torej ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 3. člena ZPDZC-1.
ZTuj-2 člen 31, 31/1, 37, 37/2, 55, 55/1, 55/1-6. ZUP člen 9, 10, 237, 237/2.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka je nepravilno in preuranjeno sklepala, da obstajajo razlogi za domnevo, da tožnik ne bo spoštoval pravnega reda Republike Slovenije v smislu 6. alineje 1. odstavka 55. člena ZTuj-2, saj okoliščine, ki jih kot dejansko podlago sprejete odločitve navaja v svoji obrazložitvi v obravnavani sporni zadevi, (še) ne morejo predstavljati utemeljenih razlogov za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije.
Obrazložitvi izpodbijane odločbe je utemeljeno očitati pomanjkljivosti, ki onemogočajo njen preizkus, glede na njeno strukturo, obseg in izražene dejanske ugotovitve ter zaključke, ki jih tožena stranka utemeljuje le z navedbami tožnika, podanimi na zapisnik o njegovem ustnem zaslišanju v letu 2013, ne da bi tožnika ustno zaslišala kot stranko postopka tudi v sedaj obravnavani sporni upravni zadevi na podlagi njegove prošnje z dne 22. 1. 2015.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Med strankama ni sporno, da si tožnica ni pridobila ne državljanstva Republike Slovenije, niti dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Prav tako ni sporno, da je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva 26. 2. 1992, niti ni sporno, da je tožnica, ki živi v tujini, neuspešno zahtevala izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji šele po uveljavitvi ZUSDDD-B. To pomeni, da tožnica ne izpolnjuje taksativno predpisanih zakonskih pogojev, da bi bila upravičena do odškodnine na podlagi ZPŠOIRSP.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Kdaj je tožeča stranka izvedela za izdano gradbeno dovoljenje, je dejansko vprašanje, pri čemer je dokazno breme, da je predlog vložen pravočasno, na strani predlagatelja postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - obvezna obramba
ZBPP ne ureja pravice do izbire zagovornika v kazenskem postopku, temveč, daje le pravno podlago za priznanje pravne pomoči v primeru, če za plačilo stroškov zastopanja z izbranim zagovornikom v kazenskem postopku prosilec nima zadostnih sredstev. Pravice do izbire zagovornika pa ZKP ne omejuje niti v primerih obvezne obrambe.
ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januar 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - stroški administrativne kontrole - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
Nepravilno so izračunane urne postavke, in sicer s tem, da je tožeča stranka v bruto plačo vštela tudi postavko številka MO11, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Plača je plačilo za delo, pri kateri mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca. Tako bruto bruto plača predstavlja končni strošek delodajalca in vključuje osnovno bruto plačo, h kateri se prištejejo vsi dodatki ter socialni prispevki delodajalca (prispevki za socialno varnost, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, prispevek za zaposlovanje, prispevek za starševsko varstvo in akontacijo dohodnine). Vsi ti prispevki so procentualne narave. Neto plača pa je plača, ki jo delavec prejme na svoj transakcijski račun brez upoštevanja povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz, dodatki in drugo). Glede na navedeno, je torej prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje strošek, ki ga plačuje sam prejemnik plače in to ni obveznost delodajalca, zato je bila pravilna odločitev tožene stranke, da je ta znesek v višini 98,86 EUR izločila kot strošek po uveljavljenih računih.
odobritev pravnega posla - stroški postopka - uporaba Odvetniške tarife - vrednost spornega predmeta
V sporni zadevi odmera nagrade temelji na določbi drugega odstavka 22. člena ZOdvT. Ker upravni organ ne odloča o vrednostnem zahtevku, vloga za odobritev pravnega posla pa se predloži na obrazcu, ki je tipski in ne zahteva posebnih strokovnih znanj, je bila uporaba drugega odstavka 22. člena ZOdvT po presoji sodišča pravilna.
Stroški postopka so izdatki, ki nastanejo v zvezi z upravnim postopkom v konkretni upravni zadevi, ter nimajo samostojne pravne narave. Odločitev o stroških je obvezna sestavina izreka odločbe ali sklepa, s katerim se konča postopek, ali pa je o njih (če tako izhaja iz izreka odločbe o glavni stvari) odločeno s posebnim sklepom. Če upoštevamo pravno naravo stroškov, po presoji sodišča poziva za izdajo odločbe z dne 8. 9. 2015 ne moremo šteti kot samostojne (nepovezane) vloge s celotnim postopkom odobritve pravnega posla, zato v takem primeru odmera stroškov na pravni podlagi, veljavni po 10. 1. 2015 (OT), ni utemeljena.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev - kršitev predpisov
Izpodbijano odločbo je Agencija izdala na podlagi 56. člena ZKme-1, ki v četrtem odstavku določa, da zahtevek, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, organ z odločbo zavrne. Na podlagi administrativne kontrole je Agencija ugotovila kršitev predpisov in sicer ZJN-2, UEM, Uredbe PRP in javnega razpisa. Zato je bil zahtevek tožeče stranke za izplačilo sredstev utemeljeno zavrnjen.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek
Po določbi 49. člena ZBPP je predvidenih več pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko organ za BPP od upravičenca terja vrnitev sredstev, ki so bila izplačana na podlagi dodeljene brezplačne pravne pomoči. Prvi od pogojev je, da upravičenec ni uspel v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč. Navedeni pogoj v konkretnem primeru ni izpolnjen, saj je Višje sodišče v Mariboru s sodbo z dne 25. in 26. 8. 2014 odločilo, da se upravičenca oprosti obtožbe, stroške postopka pa je naložilo v breme proračuna. Omenjena odločitev je postala pravnomočna dne 29. 9. 2014, ne glede na vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti ter ugotovitev Vrhovnega sodišča, da sta bila v postopku pred višjim sodiščem kršena Kazenski zakonik ter Zakon o kazenskem postopku.
Podpisnik revizijskega poročila odgovarja za njegovo vsebino, kar je skladno z določbami ZRev-2. Zato sodišče tožničine ugovore, da dejansko stanje v tem delu ni bilo pravilno ugotovljeno in da je pri pripravi predmetnega revizijskega poročila sodelovala le kot „strokovno osebje“ oziroma kot „manager“, kot neutemeljene zavrača. V obrazložitvi izpodbijane odločbe o izreku opomina je po presoji sodišča pravilno pojasnjena vloga tožnice kot „Ključnega revizijskega partnerja“, saj ZRev-2 drugačne vloge podpisnikov revizijskega poročila ne predvideva. Po presoji sodišča je toženka pravilno interpretirala vlogo in obseg odgovornosti podpisnikov revizijskega poročila.
denacionalizacija - pogoji za denacionalizacijo - pravica do odškodnine od tuje države
Pravica dobiti odškodnino od tuje države ni bila vezana na višino škode in vrsto podržavljenega premoženja. Za izločitev iz vračanja premoženja po ZDen pa zadošča že dejstvo, da je imel prejšnji lastnik pravico dobiti odškodnino od tuje države, prav tako pa da, niti ni bilo pomembno, ali jo je dejansko dobil.
ZKme-1 člen 53, 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 83, 83/1, 83/1-4. Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 61-65. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 48, 48/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - obnova in razvoj vasi - status mesta - ukrep Leader - kontrola pogojev za ukrep
Tudi občina z naložbo v izgradnjo biodinamičnega vrta na isti lokaciji na podlagi ukrepa 322 ne bi mogla biti uspešna. Vendar iz istega razloga, kot ne more biti tožnica, torej neizpolnjevanja pogoja iz 83. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi PRP za obdobje 2007 – 2013 v letih 2011 – 2013, ki se nanaša na izključitev lokacij z območja mest. Vendar pa se nemožnost, da bi bila uspešna z ukrepom Občina Radovljica, nanaša tudi na tožnico, ne glede na to, da je sama aktivno legitimirana vlagateljica za ukrep Leader, ki je imel v javnem razpisu našteta mesta, v katerih projektov za izvedbo ukrepa Leader ni moč predlagati, med katerimi pa ni bilo Radovljice ter ima v določbi 3. točke 99. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi PRP za obdobje 2007 – 2013 v letih 2011 – 2013 pogoj 10.000 prebivalcev.
Projekt mora ves čas postopka izpolnjevati pogoje, ki so za posamezen ukrep predpisani.
Da je pred izplačilom sredstev za sofinanciranje ukrepov razvoja podeželja treba opraviti kontrolne postopke, zahteva evropska zakonodaja. Enako, obveznost preverbe izpolnjevanja pogojev iz predpisov, pred izdajo odločbe o pravici do sredstev in pred izdajo odločbe za izplačilo sredstev, izhaja iz nacionalnega ZKme-1.