ZBPP člen 13. ZUPJS člen 17, 18. ZSVarPre člen 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - finančni pogoj
Iz določb ZUPJS izhaja, da se pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo.
ZDavP-2 člen 326, 326/3, 326/5, 331, 331/1, 331/2. ZDoh-2 člen 100.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - podaritev kapitala - davčna napoved - rok za vložitev napovedi - vložitev po preteku roka - odlog ugotavljanja davčne obveznosti
Davčni postopek se začne po uradni dolžnosti (tudi) v primeru, ko davčni organ prejme davčno napoved. Postopek davčne odmere se torej vodi uradoma in zato „umik“ napovedi, kot to nenazadnje sledi tudi iz predloženega strokovnega mnenja, na vodenje postopka ne vpliva. Čim pa napoved ne pomeni zahteve za uvedbo davčnega (odmernega) postopka, tudi ni podlage za njen umik v smislu umika zahteve in posledične ustavitve postopka.
Po določbah 331. člena ZDavP-2 mora zavezanec podaritev kapitala, za katero želi uveljaviti odlog, priglasiti pri davčnem organu, pri katerem bi moral vložiti napoved, priglasitev pa opraviti najkasneje do roka za vložitev napovedi iz tretjega oziroma petega odstavka 326. člena. Ni torej predpisano le, da je treba priglasitev opraviti do roka za vložitev napovedi, temveč je ta rok konkretno določen.
ZGD-1 člen 75. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 24a.
Podjetnik se registrira z vpisom v poslovni register Slovenije pri Ajpes, pri čemer ob vpisu v register dobi matično številko, ki je njegova enolična identifikacijska številka, s katero se izkazuje v pravnem prometu. Vpise podjetnika v poslovni register odreja ZGD-1 predvsem njegov drugi del v 71. do 75. členu. V skladu s prvim odstavkom 75. člena ZGD-1 lahko prijavo za izbris iz poslovnega registra Ajpesu predloži le podjetnik sam ali oseba, ki jo je podjetnik za ta namen posebej pooblastil. Kot izhaja iz podatkov v spisu in čemer tožnik tudi ne nasprotuje, je bil tožnikov izbris iz poslovnega registra Slovenije opravljen v skladu z omenjenimi določili, kar posledično pomeni, da je podjetnik z 31. 12. 2015 prenehal opravljati dejavnost. Čim pa je tako, je tudi po mnenju sodišča zaradi prenehanja koncesionarja prenehala tudi koncesijska pogodba, posledično pa tudi koncesijsko razmerje med tožnikom in toženo stranko.
Četrti tožnik bi moral zahtevek glede upravičenca/ev določno oblikovati, torej poimenovati, kdo so upravičenci in v kakšnem razmerju je on kot vlagatelj do morebitno poimenovanih upravičencev ter izkazati svoje pravno nasledstvo do njih.
Drugi odstavek 12. člena ZBPP je v razmerju do 20. člena ZBPP specialna določba, ki organu za brezplačno pravno pomoč omogoča, da v primeru, kadar je prosilec na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči, brez posebnega ugotavljanja njegovega finančnega položaja odloči o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Na ta način je v zvezi z finančnim (subjektivnim) pogojem za brezplačno pravno pomoč vzpostavljena pravna vezanost organa za brezplačno pravno pomoč na veljavno pravnomočno odločbo pristojnega organa o denarni socialni pomoči.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev - dolžnikov dolžnik
Predmet tega postopka je v skladu z določbo 175. člena ZDavP-2 le odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo, ker se tožnik kot dolžnikov dolžnik ni ravnal po sklepu o davčni izvršbi. Vsebinska presoja ugovorov v zvezi z obstojem dolga v pritožbenem postopku zoper odločbo, izdano na podlagi 175. člena ZDavP-2, ni več možna.
odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - sredstva za privatno potrošnjo - gotovina - posojilna pogodba - ocena davčne osnove
Skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 je zavezanec tisti, ki dokazuje, da je davčna osnova nižja, kar, ne glede predpisano dobo hrambe dokumentacije, velja tudi glede starejših dogodkov, ki vplivajo na ugotovljeno stanje premoženja na začetku inšpiciranega obdobja. Gre torej za pravila o dokazovanju, s katerimi v načela pravne države ni poseženo. Davčni organ pa je v skladu z ZDavP-2 pooblaščen za zbiranje podatkov v zvezi s predmetom inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti, saj mora ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem pravilne in zakonite odločbe. Zato lahko zahteva in preverja vse podatke, ki se nanašajo na obdobje inšpekcijskega nadzora, ne glede na to, od kdaj ti podatki izvirajo, fizične osebe pa morajo na zahtevo davčnega organa dati podatke in dokumentacijo, s katero razpolagajo, če imajo ti podatki ali dokumentacija vpliv na njihovo davčno obveznost.
ZIN člen 24, 24/3. Odlok o občinskih cestah člen 26, 27.
inšpekcijski postopek - ustavitev inšpekcijskega postopka - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZIN ima položaj stranke v inšpekcijskem postopku le inšpekcijski zavezanec, medtem ko vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke. Inšpekcijski nadzor je namreč nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov in se izvršuje (po uradni dolžnosti) zaradi varstva javnega interesa in ne v zaščito interesov posameznikov.
Pretežna večina razlogov, iz katerih tožnik zahteva udeležbo v postopku, se nanaša na uveljavljanje zakonitosti cestne ureditve nasploh in s tem na varstvo javnega interesa. Medtem ko osebnega interesa oziroma osebnih koristi tožnik ne izpostavi in ne izkaže v zadostni meri. Zgolj dejstvo, da je uporabnik javnih cest in da je zato upravičen do doslednega spoštovanja zakonskih pogojev za posege v njihovo (splošno) rabo, ni dovolj. Ne pove in ne izkaže pa, v čem je (bil) prizadet kot posameznik in to neposredno, kot se zahteva po zakonu (ZUP). Predvsem pa iz njegovih navedb ne izhaja, v čem konkretno in predvsem neposredno je prizadet prav s strani inšpekcijskega zavezanca in zaradi njegovega ravnanja.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahtevek stranke - verjetni izgled za uspeh
V zvezi z obliko in obsegom uveljavljanja oziroma dodelitve BPP sodišče opozarja na določbe 26. do 28. člena ZBPP, iz katerih izhaja, da organ za BPP v tem pogledu ni absolutno vezan na prošnjo, ampak ima na voljo široko polje lastne presoje, pa tudi ustrezne instrumente, da prepreči nesorazmerne stroške BPP, ne da bi BPP prosilcu v celoti odklonil. Zato se pri zavrnitvi dodelitve BPP ne more prvenstveno sklicevati na razloge, ki v bistvu pomenijo, da prosilec ni uveljavljal ustrezne oblike oziroma obsega BPP, sploh kadar je prošnjo vložila prava neuka oseba.
Neutemeljena je navedba tožnika, da se je status zaščitene kmetije spremenil nezakonito. V postopku je bil organ dolžan upoštevati uradne podatke. Da je kmetija zaščitena, je tako pravilno ugotavljal z vpogledom v zemljiško knjigo; pri tem je tudi pravilno ugotovil, da zaznambe o tem, da bi bila kmetija zaščitena, pri predmetnih nepremičninah ni.
Za odločanje o odobritvi pravnega posla po tretjem odstavku 19. člena ZKZ vprašanje razpolaganja drugega solastnika s svojim solastniškim deležem ni relevantna okoliščina (tudi sicer pa po tretjem odstavku 66. člena Stvarnopravnega zakonika solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov).
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - prednostni upravičenec - kmet - status kmeta - načelo zaslišanja stranke
Na ustni obravnavi je tožnica predlagala vrsto dokaznih predlogov, ki jih prvostopenjski organ ni izvedel, vse v zvezi s spornim statusom kmeta B.B. Vendar nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zaradi nepravilne presoje drugostopenjski organ ni dopolnil ter se do s strani tožnice ponujenih dokazov, s katerimi je tožnica izpodbijala pravilnost ugotovitve o statusu kmeta B.B., tudi ni opredelil.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - materialni prekluzivni rok - zavrženje vloge
Ker je bila tožnikova zahteva vložena 11. 5. 2015, kot izhaja tudi iz spisne dokumentacije upravnega spisa, ter se je glede na uveljavitev ZDen na dan 7. 12. 1991 rok štiriindvajsetih mesecev od tedaj iztekel 7. 12. 1993, je organ pravilno zaključil, da je bila zahteva vložena prepozno ter jo je tudi pravilno zavrgel.
Neposrednega odgovora na vprašanje, kje je meja med rekonstrukcijo in novogradnjo, besedilo ZGO-1 ne daje, zato je treba ta odgovor poiskati v vsaki zadevi posebej.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dostop do javne ceste - javna pot
Pojmov javna cesta in javna pot ni mogoče enačiti, kar pomeni, da če je zakonski pogoj za izkazovanje komunalne opremljenosti zemljišča dostop do javne ceste, kot v obravnavanem primeru, tega ni mogoče enačiti z dostopom do javne poti.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - izpolnjevanje pogojev za zaščiteno kmetijo - podatki uradne evidence - dedovanje
Da bi v obravnavanem primeru zapuščinsko sodišče lahko ugotovilo, kdo so dediči po pokojnem A.A., mora zato predhodno ugotoviti, ali je kmetija ob uvedbi dedovanja (smrti zapustnika) izpolnjevala pogoje za zaščito po ZGKG. Če je zemljišče izpolnjevalo pogoje za zaščito po ZGKG, se pri dedovanju uporabljajo določbe ZDKG. Pri tem sodna praksa izrecno dopušča, da se o statusu kmetije odloča kot o predhodnem vprašanju tudi v primerih, ko je šele po uvedbi dedovanja podan predlog za določitev zaščitene kmetije.
brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči
V prošnji za dodelitev BPP je tožnica sicer navedla, da želi vložiti tožbo, vendar takšna opredelitev zaprošene BPP po presoji sodišča ne pomeni, da tožena stranka po proučitvi zadeve, glede na okoliščine zadeve in glede na to, da bo dosežen pričakovani rezultat, ne more določiti drugačne oblike in obsega BPP, torej v spornem primeru pravnega svetovanja. Ta vrsta BPP je namreč namenjena proučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov, zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje.
ZUreP-1 člen 140, 140/3, 143, 143/2, 146, 146/2, 179, 179/2, 190. ZPNačrt člen 79, 79/6.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - ponovljen postopek - za odločanje relevanten predpis - površina stavbnega zemljišča
Prvostopenjski organ mora v ponovljenem postopku v skladu z načelom zaupanja v pravo (2. člen Ustave) uporabiti predpis, veljaven v času uvedbe postopka za odmero komunalnega prispevka.
Glede na drugi odstavek 179. člena ZUreP-1 je bila uporaba občinskih odlokov, ki so bili sprejeti na podlagi ZSZ oziroma na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktih, podaljšana do 20. 7. 2007.
ZDT-1 člen 105, 105/2, 117, 119, 120. Poslovnik državnotožilskega sveta člen 14, 16.
imenovanje vodje okrožnega državnega tožilstva - mnenje ministra - odločanje z večino glasov - exeptio ilegalis
Poslovnik, ki ga je tožena stranka sprejela na seji dne 14. 5. 2016 (v času trajanja postopka imenovanja), v 14. členu določa strožji kriterij (dvotretinjsko večino vseh članov) o imenovanju ali razrešitvi vodje okrožnih državnih tožilcev in njihovih namestnikov, kot je to določeno v ZDT-1. Poslovnik kot podzakonski predpis je v tem delu v nasprotju z ZDT-1 in se pri presoji pravilnosti odločitve glede glasovanja vseh članov tožene stranke, upošteva določba prvega stavka drugega odstavka 105. člena ZDT-1 (exceptio illegalis), ki določa pri drugih odločitvah večino glasov vseh članov. To pomeni, da bi bila zakonito sprejeta odločitev o imenovanju enega izmed kandidatov za vodjo Okrožnega državnega tožilstva v A., če bi zanj glasovalo pet članov tožene stranke od, na seji prisotnih osmih članov (celotna sestava ima sicer devet članov). Kot izhaja iz zapisnika 61. seje tožene stranke z dne 14. 9. 2016, nobeden od kandidatov ni prejel potrebnih pet glasov, zato je pravilna odločitev tožene stranke, da na razpisano prosto delovno mesto vodje okrožnega državnega tožilstva ne imenuje nobenega od kandidatov.
Sporno je, ali je s sklepom o ustavitvi izvršbe z dne 4. 6. 2004 v celoti prenehala obveznost zavezanca tudi iz naslova zakonskih zamudnih obresti od te glavnice za čas od 22. 8. 1995 do 29. 7. 1999, kar posledično pomeni, da se ta obveznost ne more pobotati z zahtevkom vrnitve zarubljenih sredstev. Po presoji sodišča navedena obveznost tožeče stranke še vedno obstaja, ker so bile v sklepih o prisilni izterjavi z dne 7. 7. 1999 (trije sklepi z istim izrekom izdani na tri različne bančne ustanove, zato je prišlo do preplačila), v izreku zajete obračunane zamudne obresti od glavnice le do 22. 8. 1995, kar je bilo že večkrat pojasnjeno. Iz obrazložitve sklepa pa izhaja, da je dolžnik dolžan plačati tudi zamudne obresti obračunane od 22. 8. 1995 do dneva plačila glavnice, to je do 29. 7. 1999.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - premestitev na drugo delovno mesto
Tožnik je pred premestitvijo na drugo delovno mesto delo opravljal v uradniškem nazivu XIII. stopnje: kriminalist specialist I. Z izpodbijano odločbo je bil imenovan v drug uradniški naziv: policist I, ki je iste stopnje kot naziv, ki ga je imel tožnik pred premestitvijo. Kot pojasnjujeta upravna organa, je razlog za imenovanje tožnika v drugi naziv premestitev na drugo delovno mesto, v katerem se dela po Aktu o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji opravljajo v nazivu policist I. V obravnavanem primeru gre torej za imenovanje tožnika v uradniški naziv iste stopnje, zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na delovnem mestu, na katerega je bil tožnik premeščen, upoštevaje sistemizacijo konkretnega delovnega mesta.