Kot terjatve, na katere odpust obveznosti ne učinkuje, je treba šteti tudi terjatve iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP pa že od začetka uporabe zakona dne 1. 10. 2008 določa, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Ker gre za prednostne terjatve, pa odpust obveznosti, na njih ne učinkuje.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - poraba javnih sredstev
Zapisnik 4. seje prodajnega odbora se nanaša na obrazložitev odločitve, da tožeča stranka prične pogajanja s C. o vsebini mandatne pogodbe o finančnem svetovanju pri prodaji delnic, katerih lastnik je tožeča stranka. Tako pri zapisniku kot tudi pri mandatni pogodbi gre za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev.
Pojem porabe je potrebno razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo. Poraba javnih sredstev torej niso le odlivi z računa neke javne inštitucije.
osebni podatki - javna objava osebnih podatkov - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Namen inšpekcijskega postopka v primeru iz 54. člena ZUOP-1 ni le varstvo javnega, ampak po naravi stvari nujno tudi interesa posameznikov, saj so ti nosilci človekove pravice do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS. Zato se tudi vprašanje zakonitosti obdelave njihovih osebnih podatkov neposredno nanaša na njihov pravni položaj, pri čemer je morebiti ugotovljeno nezakonitost v tem postopku mogoče tudi odpraviti. To pomeni, da ima imetnik osebnih podatkov od tega neposredno pravno korist, in nasprotno, v primeru ustavitve postopka (ker nezakonitost ni bila ugotovljena), je lahko vanjo poseženo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski člani prosilca
Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri pa ni navedel nobenih družinskih članov, torej jo je vložil kot samska oseba. Glede na navedeno ni utemeljen ugovor, da bi morala tožena stranka pri ugotavljanju dohodkov upoštevati tudi druge družinske člane, saj jih tožnik v vlogi niti ni navedel.
odpis davčnega dolga - odpust dolga - pogoji za odpust
Tožnikovi dolgovi ne izhajajo iz naslova davčne obveznosti, ampak gre za dolg iz naslova neupravičeno izplačane subvencije in globo na podlagi plačilnega naloga policijske postaje. Glede na to se sodišče strinja z ugotovitvami upravnih organov, da v tem primeru ne gre za dolgove, glede katerih je mogoč odpust na podlagi ZPIUOD.
Zahtevek za odškodnino v obliki nadomestnega premoženja je namreč pravno upravičen le nasproti zavezancu, v katerega premoženju so nepremičnine, ki se kot podržavljene vrnejo upravičencu (51. člen ZDen). Ker podržavljene nepremičnine v obravnavani zadevi niso med sredstvi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (so v zasebni lasti), omenjeni sklad tudi ni zavezanec za vračilo podržavljenega premoženja, kar posledično pomeni, da tudi vračilo v obliki nadomestnih zemljišč po zakonu ni mogoče.
Javni razpis za pripravo in izvedbo programa sofinanciranja izgradnje objektov lokalne gospodarske javne infrastrukture na področju varstva okolja za obdobje 2002 in 2003. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 180.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoji - začetek investicije
Investicija je bila v času razpisa že izvedena, ne pa tudi plačana, kar pomeni, da je tožeča stranka na razpis vložila vlogo za sofinanciranje plačila zapadlih obveznosti, to pa ni bilo predmet razpisa.
izobraževanje odraslih - soglasje k obsegu vpisa v izobraževalni program - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Toženka je z izpodbijano odločitvijo, izdajo soglasja (in posledično sklepa), izvajala svojo pristojnost v smislu izvajanja upravnih nalog. Tako z izpodbijanim sklepom in soglasjem ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice, niti izpodbijani sklep in soglasje nimata pravne narave akta, izdanega v upravni stvari v smislu 2. člena ZUP in tudi ne drugega akta, ki se lahko v skladu z 2. členom ZUS-1 izpodbija v upravnem sporu. Ne gre za upravni akt, niti akt v drugi javno-pravni zadevi, kot tudi ne posamični akt, izdan v obliki predpisa, zato ga ni mogoče izpodbijani v upravnem sporu.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dela na črno - gradbena dejavnost
Tožnica je v spornem obdobju kupila šest nepremičnin, jih takoj po izgradnji, v nekaterih primerih pa tudi pred dokončanjem izgradnje, prodala, pri čemer v nobenem od stanovanjskih objektov ni živela. Omenjene okoliščine kažejo na dejstvo, da je bil namen tožnice nadaljnja prodaja nepremičnin v nespremenjeni ali spremenjeni obliki in ustvarjanje dobička pri tem. Šlo je torej za opravljanje dejavnosti, ne da bi bila ta registrirana. Tožničine navedbe, da njen namen ni bil opravljanje neregistrirane dejavnosti, pač pa nakup in gradnja posameznih nepremičnin za osebno rabo, pri čemer so se nameni, da bi v posamezni nepremičnini tudi dejansko živela in jo torej uporabljala za osebne namene v vsakem primeru posebej izjalovili, ostajajo na pavšalni ravni brez konkretnih in ustrezno substanciranih dokazov, ki bi lahko odločitev davčnih organov kakorkoli omajali.
ZDavP člen 88. ZGD-1 člen 475. ZDoh-2 člen 94, 97, 102.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitevdelnic - napačna uporaba materialnega prava - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Pravilno in skladno s 102. členom ZDoh-2 je upoštevati kot datum odsvojitve delnic datum sklenitve družbene pogodbe. Družba se ustanovi že s sklenitvijo pogodbe in po katerih se stvarni vložki morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register, izročeni pa morajo biti družbi tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga (475. člen ZGD-1). Delnice A. že s sklenitvijo družbene pogodbe več ne pripadajo tožniku, temveč pripadajo družbi in so s tem podani vsi elementi pravnega dejstva odsvojitve kapitala, ki se zahteva po določbah 102. oziroma 94. člena ZDoh-2. Čim pa se pravilno upošteva kot datum odsvojitve delnic A. datum sklenitve družbene pogodbe, ki je še v letu 2007, je upoštevaje izgube (in tudi dobička), dosežene z njihovo odsvojitvijo, pri odmeri davka v letu 2008 v očitnem nasprotju z 97. členom ZDoh-2, kot se to pravilno in skladno z zakonom ugotavlja v izpodbijani odločbi.
Prvo in vrhovno načelo v davčnih zadevah je načelo zakonitosti. Zato so lahko nekoliko drugače kot po ZUP opredeljeni posamezni instituti v ZDavP, med drugim tudi razlogi in pogoji za odločanje po nadzorstveni pravici, ki jih vsebuje 88. člen ZDavP-2. Tako je po ZDavP-2 zaradi kršitve materialnega zakona poleg razveljavitve odmerne odločbe možna tudi njena odprava ali sprememba, rok za odločanje je podaljšan z enega leta na pet let, ker pa gre za davčno obveznost, se ZDavP-2 drugače kot ZUP tu sklicuje le na kršitev zakona in ne podzakonskih predpisov.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - napoved za odmero dohodnine - rok za vložitev napovedi - samoprijava - zastaranje pravice do odmere davka
Instituta zastaranja kot ga ureja in določa ZDavP-2, ni mogoče obrazlagati z instituti, ki glede zastaranja veljajo v civilnopravnih razmerjih, ko zastarana terjatev preide v naturalno. V civilnopravnih razmerjih je položaj upnika kot enakopravnega udeleženca obligacijskega razmerja varovan mnogo močneje kot položaj upnika, to je države v davčnih razmerjih. Pri obligacijskih razmerjih si stojita nasproti udeleženca v prirejenem razmerju, pri davkih pa na eni strani oblast in na drugi posameznik. Ureditev po ZDavP-2 zasleduje cilje, da naj v primeru, če država v določenem času ni zmogla začeti in dokončati postopkov, ki jih je sama predpisala, preneha tudi njena pravica, da terja posameznika iz teh naslovov. Ne le s tem, da ga ne more več sodno preganjati, kot je to v primeru civilnopravnih razmerjih, ampak tudi s tem, da ga ne šteje več za svojega dolžnika in s tem tudi ne več kot davčnega zavezanca, ki ima do nje (sicer neizterljive), a vendarle neporavnane obveznosti.
ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 92-114. URS člen 69. Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest člen 5-16.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist - pripravljalna dela - kategorizacija javne ceste
Če ni jasno, katera javna cesta oziroma pot je kategorizirana, potem tudi ni mogoče trditi, da (morebiti sporna) trasa izpolnjuje merila za kategorizacijo po Uredbi o merilih za kategorizacijo javnih cest. Če pa ta trditev ni izkazana, potem pa posledično to tudi pomeni, da ni mogoče trditi, da je obstoj javnega interesa za razlastitev dela nepremičnine, kjer poteka ta javna pot, podan. Če pa javni interes ni izkazan, razlastitev ni dopustna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravica do invalidnine - sprememba zakonske ureditve - presoja ustavnosti zakonske določbe
Ni sporno, da je bil na podlagi ZPIZ-1, ki je veljal do 31. 12. 2012, zavarovanec upravičen tudi do invalidnine zaradi telesne okvare zaradi nepoklicne bolezni in s tem do mesečne denarne dajatve, od 1. 1. 2013, ko je pričel veljati ZPIZ-2, pa ne več. Nakazuje se torej pravna praznina, ki po mnenju sodišča lahko pomeni neenakopravno obravnavanje subjektov brez utemeljenega in razumnega razloga. Zato je tudi po mnenju sodišča smiselno, da se omenjena zakonska določba pred Ustavnim sodiščem preizkusi. Pri tem je za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe v tej situaciji nepomembno, ali bo tak predlog za presojo ustavnosti omenjenega zakonskega določila podalo sodišče samo, ali ga bo uveljavljal tožnik po izčrpanju vseh pravnih sredstev. V vsakem primeru je zato pritožba smiselna in razumna.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za opravljanje dejavnosti - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - načelo zaslišanja stranke - javna listina - bistvena kršitev pravil postopka
Ko gre za ZUP, tretji odstavek 9. člena lahko napotuje le na 144. člen (skrajšani ugotovitveni postopek), ki določa pogoje, pod katerimi je odločbo dopustno izdati brez zaslišanja stranke. Stališče tožeče stranke, da v obravnavani zadevi ti pogoji niso bili izpolnjeni, je po presoji sodišča utemeljeno in mu tožena stranka v odgovoru na tožbo niti ne ugovarja. Čim pa je tako, gre za kršitev določb postopka, ki jo že zakon opredeljuje kot bistveno.
mednarodna zaščita - ocena verodostojnosti prosilca - dokazni standard - prosilec iz Nigerije
Kar trije dejavniki pomembno znižujejo verjetnost, da so se dogodki res zgodili tako, kot jih opisuje tožnik, in sicer se tožnik ni kar najbolj potrudil utemeljiti svoje prošnje glede na naravo zatrjevanega razloga za preganjanje (1. alineja 3. odstavka 21. člena ZMZ); da ni podal nobenih razlogov, zakaj ni mogel predložiti kakšnih dokazov ali indicev (2. alineja 3. odstavka 21. člena ZMZ) od sorodnikov, znancev ali prijateljev iz Nigerije, s čimer bi okrepil zelo šibko izpoved; da je bila njegov opis relevantnih dogodkov in vzrokov za zatrjevano preganjanje zelo pavšalen. Nobene od teh pomanjkljivosti, ki zadevajo tri dejavnike v zvezi s tretjim od kriterijev za oceno (ne)verodostojnosti, tožnik ni odpravil s pojasnili in navedbami v tožbi.
Dokazni standard v azilnih zadevah je nižji od dokaznega standarda t.i. ravnotežja med dvema različnima možnostima – torej nižji od 50 % in seveda še toliko bolj nižji od standarda, ki velja v kazenskem pravu (onkraj razumnega dvoma). Gre za standard razumne verjetnosti, da bi do preganjanja prišlo. Tak standard je v azilnih zadevah potreben, ker je posledica napačne ocene tveganja lahko smrt ali mučenje oziroma nečloveško ravnanje s prosilcem za mednarodno zaščito. Enak dokazni standard (»reasonable likelihood«) zagovarja UNHCR že 17 let.
Nekoliko bolj odprto vprašanje v praksi pa je, če je treba dokazni standard pod 50% verjetnostjo upoštevati tudi, ko gre zgolj za presojo verodostojnosti trditve o preteklem preganjanju. V obravnavanem sporu gre namreč najprej za ugotavljanje konkretnega historičnega dogodka, ki naj bi se po trditvah tožnika že zgodil, in šele potem tudi za oceno prihodnjega tveganja. V elementu preteklega preganjanja pa po mnenju Upravnega sodišča velja višji dokazni standard, in sicer morajo obstajati dovolj resni razlogi za dokazno oceno, da se je zatrjevani historični dogodek zgodil, tako da se stopnja verjetnosti oziroma dvoma približa 50%.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe o hrambi statuta sindikata ni razvidno, da je tožena stranka opravila preizkus v smislu prvega odstavka 4. člena ZRSin, zato preizkus materialne zakonitosti take odločbe ni mogoč. Za preizkus materialne zakonitosti odločbe je namreč med drugim potrebno (poleg jasnega izreka), da so v obrazložitvi dovolj natančno navedene materialnopravne določbe, na katere se odločitev opira, ter da je dejansko stanje v vseh materialnopravno bistvenih točkah opisano. Teh zahtev pa po navedenem izpodbijana odločba ne izpolnjuje, zato se je ne da preizkusiti, kar je absolutno bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - znižanje plačil - načelo zaslišanja stranke
Listine priloženega spisa izkazujejo, da je tožena stranka 7. 5. 2015 in 11. 5. 2015 izvedla postopek kontrole na terenu, na podlagi katerega so bili ugotovljene nepravilnosti ter odločeno o neupravičenih stroških. Tožeča stranka je v tem postopku sodelovala, kar dokazuje spisu priložen zapisnik o kontroli na kraju samem, ki ga je predstavnik tožeče stranke (brez pripomb) podpisal. Na podlagi navedenega sodišče zavrača tožbeni ugovor, da pred izdajo izpodbijane odločbe tožeča stranka ni imela možnosti sodelovanja v postopku in da je šele iz izpodbijane odločbe izvedela, da so bile v postopku administrativne kontrole ugotovljene nepravilnosti.
DDV - prenehanje identifikacije za namene DDV - neoddajanje obračunov za DDV - opravljanje ekonomske dejavnosti - neizkazanost zakonskih razlogov
Po presoji sodišča so utemeljeni tožnikovi ugovori, da zgolj razlog, da tožnik trenutno dosega nižjo vrednost dobav, ne more biti razlog za odvzem identifikacije za namene DDV. Tožnik pa se v postopku in tudi v tožbi sklicuje, da mu je zaradi odvzema identifikacijske številke za DDV oteženo poslovanje, posledica katerega pa je slabo finančno stanje. Zato tudi zaključek prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, da tožnik v postopku ni izkazal, da neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost v smislu 5. člena ZDDV-1, s čemer naj bi bilo prav tako utemeljeno izrečeno prenehanje identifikacije za namene DDV, po presoji sodišča ni dovolj izkazan.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - obvezno šolanje psa - nevaren pes
Inšpekcijski organ je v ponovljenem postopku po odločbi pritožbenega organa ponovno preučil zadevo in upošteval nova dejstva in okoliščine, ki so bila predložena v dokumentih pritožbe in upošteval razloge, zaradi katerih tožnik ni mogel upoštevati odločbe o šolanju psa z dne 26. 3. 2015. Upošteval je tudi zdravstveno stanje psa po 8. 10. 2014, ko je tožnik zaradi bolezni psa obiskal veterinarsko organizacijo, zaradi katere ni bilo mogoče opraviti njegovega šolanja.