ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 92-114. URS člen 69. Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest člen 5-16.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist - pripravljalna dela - kategorizacija javne ceste
Če ni jasno, katera javna cesta oziroma pot je kategorizirana, potem tudi ni mogoče trditi, da (morebiti sporna) trasa izpolnjuje merila za kategorizacijo po Uredbi o merilih za kategorizacijo javnih cest. Če pa ta trditev ni izkazana, potem pa posledično to tudi pomeni, da ni mogoče trditi, da je obstoj javnega interesa za razlastitev dela nepremičnine, kjer poteka ta javna pot, podan. Če pa javni interes ni izkazan, razlastitev ni dopustna.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe o hrambi statuta sindikata ni razvidno, da je tožena stranka opravila preizkus v smislu prvega odstavka 4. člena ZRSin, zato preizkus materialne zakonitosti take odločbe ni mogoč. Za preizkus materialne zakonitosti odločbe je namreč med drugim potrebno (poleg jasnega izreka), da so v obrazložitvi dovolj natančno navedene materialnopravne določbe, na katere se odločitev opira, ter da je dejansko stanje v vseh materialnopravno bistvenih točkah opisano. Teh zahtev pa po navedenem izpodbijana odločba ne izpolnjuje, zato se je ne da preizkusiti, kar je absolutno bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZDavP člen 88. ZGD-1 člen 475. ZDoh-2 člen 94, 97, 102.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitevdelnic - napačna uporaba materialnega prava - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Pravilno in skladno s 102. členom ZDoh-2 je upoštevati kot datum odsvojitve delnic datum sklenitve družbene pogodbe. Družba se ustanovi že s sklenitvijo pogodbe in po katerih se stvarni vložki morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register, izročeni pa morajo biti družbi tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga (475. člen ZGD-1). Delnice A. že s sklenitvijo družbene pogodbe več ne pripadajo tožniku, temveč pripadajo družbi in so s tem podani vsi elementi pravnega dejstva odsvojitve kapitala, ki se zahteva po določbah 102. oziroma 94. člena ZDoh-2. Čim pa se pravilno upošteva kot datum odsvojitve delnic A. datum sklenitve družbene pogodbe, ki je še v letu 2007, je upoštevaje izgube (in tudi dobička), dosežene z njihovo odsvojitvijo, pri odmeri davka v letu 2008 v očitnem nasprotju z 97. členom ZDoh-2, kot se to pravilno in skladno z zakonom ugotavlja v izpodbijani odločbi.
Prvo in vrhovno načelo v davčnih zadevah je načelo zakonitosti. Zato so lahko nekoliko drugače kot po ZUP opredeljeni posamezni instituti v ZDavP, med drugim tudi razlogi in pogoji za odločanje po nadzorstveni pravici, ki jih vsebuje 88. člen ZDavP-2. Tako je po ZDavP-2 zaradi kršitve materialnega zakona poleg razveljavitve odmerne odločbe možna tudi njena odprava ali sprememba, rok za odločanje je podaljšan z enega leta na pet let, ker pa gre za davčno obveznost, se ZDavP-2 drugače kot ZUP tu sklicuje le na kršitev zakona in ne podzakonskih predpisov.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - znižanje plačil - načelo zaslišanja stranke
Listine priloženega spisa izkazujejo, da je tožena stranka 7. 5. 2015 in 11. 5. 2015 izvedla postopek kontrole na terenu, na podlagi katerega so bili ugotovljene nepravilnosti ter odločeno o neupravičenih stroških. Tožeča stranka je v tem postopku sodelovala, kar dokazuje spisu priložen zapisnik o kontroli na kraju samem, ki ga je predstavnik tožeče stranke (brez pripomb) podpisal. Na podlagi navedenega sodišče zavrača tožbeni ugovor, da pred izdajo izpodbijane odločbe tožeča stranka ni imela možnosti sodelovanja v postopku in da je šele iz izpodbijane odločbe izvedela, da so bile v postopku administrativne kontrole ugotovljene nepravilnosti.
DDV - prenehanje identifikacije za namene DDV - neoddajanje obračunov za DDV - opravljanje ekonomske dejavnosti - neizkazanost zakonskih razlogov
Po presoji sodišča so utemeljeni tožnikovi ugovori, da zgolj razlog, da tožnik trenutno dosega nižjo vrednost dobav, ne more biti razlog za odvzem identifikacije za namene DDV. Tožnik pa se v postopku in tudi v tožbi sklicuje, da mu je zaradi odvzema identifikacijske številke za DDV oteženo poslovanje, posledica katerega pa je slabo finančno stanje. Zato tudi zaključek prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, da tožnik v postopku ni izkazal, da neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost v smislu 5. člena ZDDV-1, s čemer naj bi bilo prav tako utemeljeno izrečeno prenehanje identifikacije za namene DDV, po presoji sodišča ni dovolj izkazan.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Tožnik v tožbi ne navaja niti dejstev niti okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, kot ga je v izpodbijani odločbi ugotovila tožena stranka in na katerem je utemeljila svojo odločitev, to pa argumentirala tudi z obstoječo sodno prakso. Tožena stranka je po mnenju sodišča pri presoji tožnikovega predloga za dodelitev BPP v zvezi z vložitvijo revizije oziroma izrednih pravnih sredstev v izvršilni zadevi VL 78049 oziroma zoper odločbo z dne 8. 3. 2016 utemeljeno izhajala iz določbe tretjega odstavka 11. člena ZBPP. Pri odobritvi želene BPP morajo biti izpolnjeni tako finančno - materialni (subjektivni) pogoji iz 12., 13. in 14. člena ZBPP, kakor tudi vsebinski (objektivni ) pogoji iz 24. člena ZBPP.
ZDru-1 člen 1, 4, 10, 16. ZInvO člen 8, 25, 26. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
registracija društva - pogoji za registracijo društva - invalidska organizacija - ime društva - pravica do združevanja - tožbena novota
Peti odstavek 25. člena ZInvO to sodišče razume kot določbo, po kateri nacionalni svet ne more pridobiti statusa invalidske organizacije (v smislu III. poglavja zakona) kot posebnega statusa subjekta, ki deluje v javnem interesu, in ne kot določbo, ki bi v povezavi z drugim odstavkom 2. člena ZInvO že tudi izključevala možnost, da pridobi status društva ali zveze društev.
Tožeča stranka oziroma njeni ustanovitelji se lahko svobodno združujejo, vendar ne v nasprotju z zakonom. Če pogoji, ki izhajajo iz zakona, niso izpolnjeni, je registracijo društva utemeljeno zavrniti. Podlage za zaključek, da bi bili z zakonsko ureditvijo preseženi okviri, ki jih postavlja Ustava (tudi 15. člen), sodišče v tožbenih ugovorih in tudi sicer ne vidi.
ZV-1 člen 124. ZUP člen 247, 253. Uredba o vodnih povračilih člen 3.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - odločanje organa druge stopnje v zvezi s pritožbo - prepoved reformacije in peius - za odločitev relevanten predpis - pravna praznina
Meje odločanja drugostopenjskega organa v pritožbenem postopku določa prvi odstavek 247. člena ZUP. Drugostopenjski organ lahko v skladu s 253. členom ZUP tako postavljeno mejo pritožbenega preizkusa preseže, kolikor s tem reši zadevo v korist pritožnika in ne posega v pravice koga drugega. Enaka odločitev, torej odločitev preko meja pritožbenega zahtevka, ki je v škodo pritožnika, pa je dopustna le iz razlogov, določenih v 274., 278. in 279. členu ZUP, to je takrat, ko so izpolnjeni taksativno našteti primeri, ki dopuščajo odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
Dejstvo, da Vlada ni pravočasno sprejela Sklepa o določitvi cene za osnove vodnih povračil za leto 2010, ne pomeni, da bi tožeča stranka kot zavezanka za plačilo vodnega prispevka tega ne bila dolžna poravnati tudi za prvo polovico leta 2010. Zakonska obveznost tožnice za plačilo namreč izhaja iz 124. člena ZV-1.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - odločba gradbenega inšpektorja
Tožena stranka je pri izdaji odločbe, s katero odmeri nadomestilo na degradacijo in uzurpacijo prostora, sicer vezana na inšpektorjevo odločbo, kolikor je ta podlaga za odmero nadomestila, vendar pa le, če iz njenega izreka, poleg inšpekcijskega zavezanca in vrste nedovoljene gradnje, izhajajo tudi ostali kriteriji, ki so podlaga za izdajo odločbe.
stvarna pristojnost - vdovska pokojnina - pravica do vdovske pokojnine - socialni spor
Pridobitev pravice do vdovske pokojnine ureja VI. poglavje ZPIZ-2. Po 171. členu je za uveljavljanje pravic po tem zakonu, torej tudi pravice do vdovske pokojnine, dopustno sodno varstvo, vendar pa sodišče ugotavlja, da tako sodno varstvo ni zagotovljeno v upravnem sporu, pač pa v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - kmetijsko zemljišče - gradnja na kmetijskem zemljišču - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Odsotnost določenih vrst objektov (in s tem pogojev za njihovo umestitev v prostor) v prostorskih izvedbenih pogojih ne pomeni, da je take objekte mogoče graditi brez omejitev, temveč nasprotno – če normodajalec te vrste objektov ni navedel med posegi v prostor, predvidenimi v posamezni enoti urejanja, to lahko pomeni le, da njihove gradnje sploh ni imel namena dovoliti.
Iz obrazložitve odločbe in priloženih upravnih spisov izhaja, da so po PGD vsa gradbena dela predvidena v notranjosti lokala in se z njimi ne posega v skupne dele ali naprave stavbe, čemur tožnica ne ugovarja, kar pomeni, da gre za nesporno dejstvo. Ker tudi ni sporno, da je lokal v izključni lasti prizadete stranke (na stavbi je vzpostavljena etažna lastnina), ni podlage, da bi toženka za predvidena dela zahtevala soglasje ostalih lastnikov etažnih enot v stavbi, solastnikov skupnih delov stavbe in naprav.
Neizkazan in protispisen je tožbeni ugovor, da predloženi projekt ne ureja prezračevanja, saj načrtovane rešitve glede prezračevanja ureja PGD v Načrtu strojnih inštalacij projektanta C. d.o.o. z marca 2011, dopolnjen februarja 2015.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - vrtna lopa - brunarica
V obravnavanem primeru pri gradnji lesene vrtne lope-brunarice ne gre za gradnjo enostavnega objekta. Tudi če dimenzije navedenega objekta, ki jih je ugotovil inšpektor in so navedene v izpodbijani odločbi, res ne bi ustrezale dejanskim, kot to zatrjuje tožnik, ne gre za enostaven objekt že zato, ker ne gre za stavbo v pritlični, enoetažni izvedbi, kar je pravilno pojasnila toženka.
Glede na to, da je bila tožniku z izpodbijano odločbo zavrnjena njegova zahteva za izdajo okoljevarstvenega soglasja za nameravani poseg, po presoji sodišča okoliščina, da je bil predlagateljem status stranskega udeleženca priznan v upravnem postopku, in dejanski interes za določen izid posameznega upravnega postopka, sama po sebi ne upravičujeta k sodelovanju v sodnem varstvu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Dejansko stanje, na katero v smislu navedene zakonske določbe prosilec za BPP opira svoj zahtevek, so okoliščine o zadevi, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP. Na podlagi teh podatkov mora organ ugotoviti relevantno dejansko stanje, ki pomeni oceno, ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh ob upoštevanju sorazmerja med pričakovanjem oziroma zahtevkom in dejanskim stanjem stvari in izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Da bi bilo mogoče šteti, da je dejansko stanje ob ponovni vložitvi prošnje drugačno, bi se morali torej spremeniti podatki, na katerih temelji ta ocena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - protipravna premoženjska korist - identično dejansko stanje
Tožena stranka v obravnavanem primeru ne razrešuje vprašanja, ali je podano kaznivo dejanje in storilčeva kazenska odgovornost, ampak samo ugotavlja tožnikov materialni položaj, pri čemer premoženjska korist ni zakonski znak kaznivega dejanja, za katerega je bil tožnik pravnomočno spoznan za krivega. V obravnavanem primeru v zvezi z ugotavljanjem materialnega položaja tožnika se tožena stranka ne more sklicevati na 149. člen ZUP v tem smislu, da bi bila vezana na ugotovitev o pridobljenem premoženju za potrebe odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nasprotna tožba
Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela - odmera nadomestila
Ni sporno, da tožnikove parcele ležijo znotraj melioracijskega območja. Zato je tožnik zavezanec za plačilo stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah v znesku, ki je odmerjen v sorazmerju z velikostjo zemljišč.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - nepopolna vloga
Tožeča stranka po prejemu poziva na dopolnitev vloge ni bila pasivna, saj je na poziv odgovorila. In po presoji sodišča je bila tako dopolnjena vloga sposobna za obravnavo po vsebini.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Določilo tretjega odstavka 48. člena ZBPP, da se od upravičenca ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil, je bilo pri odločitvi pravilno upoštevano.