dovoljenje za raziskavo podzemnih voda - zahteva za vročitev dovoljenja - rok za vložitev zahteve - obnova postopka - stranka v postopku
Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, katerega obnovo predlaga tožnik, je bilo izdano v postopku, na podlagi določbe 115. člena ZV-1. Ta določba ne predvideva vključitve tretjih oseb v postopek pridobitve dovoljenja za raziskavo podzemnih voda, določa pa, da se to dovoljenje izda pod pogoji smiselne uporabe določb tega zakona, ki se nanašajo na vodno dovoljenje. Iz tega razloga je organ pravilno ugotovil, da tudi določbe, ki se nanašajo na izdajo vodnega dovoljenja, ne vsebujejo obveznosti vključitve tretjih oseb v postopek pridobitve vodnega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravica do invalidnine - sprememba zakonske ureditve - presoja ustavnosti zakonske določbe
Ni sporno, da je bil na podlagi ZPIZ-1, ki je veljal do 31. 12. 2012, zavarovanec upravičen tudi do invalidnine zaradi telesne okvare zaradi nepoklicne bolezni in s tem do mesečne denarne dajatve, od 1. 1. 2013, ko je pričel veljati ZPIZ-2, pa ne več. Nakazuje se torej pravna praznina, ki po mnenju sodišča lahko pomeni neenakopravno obravnavanje subjektov brez utemeljenega in razumnega razloga. Zato je tudi po mnenju sodišča smiselno, da se omenjena zakonska določba pred Ustavnim sodiščem preizkusi. Pri tem je za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe v tej situaciji nepomembno, ali bo tak predlog za presojo ustavnosti omenjenega zakonskega določila podalo sodišče samo, ali ga bo uveljavljal tožnik po izčrpanju vseh pravnih sredstev. V vsakem primeru je zato pritožba smiselna in razumna.
DDV - prenehanje identifikacije za namene DDV - neoddajanje obračunov za DDV - opravljanje ekonomske dejavnosti - neizkazanost zakonskih razlogov
Po presoji sodišča so utemeljeni tožnikovi ugovori, da zgolj razlog, da tožnik trenutno dosega nižjo vrednost dobav, ne more biti razlog za odvzem identifikacije za namene DDV. Tožnik pa se v postopku in tudi v tožbi sklicuje, da mu je zaradi odvzema identifikacijske številke za DDV oteženo poslovanje, posledica katerega pa je slabo finančno stanje. Zato tudi zaključek prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, da tožnik v postopku ni izkazal, da neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost v smislu 5. člena ZDDV-1, s čemer naj bi bilo prav tako utemeljeno izrečeno prenehanje identifikacije za namene DDV, po presoji sodišča ni dovolj izkazan.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dela na črno - gradbena dejavnost
Tožnica je v spornem obdobju kupila šest nepremičnin, jih takoj po izgradnji, v nekaterih primerih pa tudi pred dokončanjem izgradnje, prodala, pri čemer v nobenem od stanovanjskih objektov ni živela. Omenjene okoliščine kažejo na dejstvo, da je bil namen tožnice nadaljnja prodaja nepremičnin v nespremenjeni ali spremenjeni obliki in ustvarjanje dobička pri tem. Šlo je torej za opravljanje dejavnosti, ne da bi bila ta registrirana. Tožničine navedbe, da njen namen ni bil opravljanje neregistrirane dejavnosti, pač pa nakup in gradnja posameznih nepremičnin za osebno rabo, pri čemer so se nameni, da bi v posamezni nepremičnini tudi dejansko živela in jo torej uporabljala za osebne namene v vsakem primeru posebej izjalovili, ostajajo na pavšalni ravni brez konkretnih in ustrezno substanciranih dokazov, ki bi lahko odločitev davčnih organov kakorkoli omajali.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - napoved za odmero dohodnine - rok za vložitev napovedi - samoprijava - zastaranje pravice do odmere davka
Instituta zastaranja kot ga ureja in določa ZDavP-2, ni mogoče obrazlagati z instituti, ki glede zastaranja veljajo v civilnopravnih razmerjih, ko zastarana terjatev preide v naturalno. V civilnopravnih razmerjih je položaj upnika kot enakopravnega udeleženca obligacijskega razmerja varovan mnogo močneje kot položaj upnika, to je države v davčnih razmerjih. Pri obligacijskih razmerjih si stojita nasproti udeleženca v prirejenem razmerju, pri davkih pa na eni strani oblast in na drugi posameznik. Ureditev po ZDavP-2 zasleduje cilje, da naj v primeru, če država v določenem času ni zmogla začeti in dokončati postopkov, ki jih je sama predpisala, preneha tudi njena pravica, da terja posameznika iz teh naslovov. Ne le s tem, da ga ne more več sodno preganjati, kot je to v primeru civilnopravnih razmerjih, ampak tudi s tem, da ga ne šteje več za svojega dolžnika in s tem tudi ne več kot davčnega zavezanca, ki ima do nje (sicer neizterljive), a vendarle neporavnane obveznosti.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - odločba gradbenega inšpektorja
Tožena stranka je pri izdaji odločbe, s katero odmeri nadomestilo na degradacijo in uzurpacijo prostora, sicer vezana na inšpektorjevo odločbo, kolikor je ta podlaga za odmero nadomestila, vendar pa le, če iz njenega izreka, poleg inšpekcijskega zavezanca in vrste nedovoljene gradnje, izhajajo tudi ostali kriteriji, ki so podlaga za izdajo odločbe.
ZDru-1 člen 1, 4, 10, 16. ZInvO člen 8, 25, 26. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
registracija društva - pogoji za registracijo društva - invalidska organizacija - ime društva - pravica do združevanja - tožbena novota
Peti odstavek 25. člena ZInvO to sodišče razume kot določbo, po kateri nacionalni svet ne more pridobiti statusa invalidske organizacije (v smislu III. poglavja zakona) kot posebnega statusa subjekta, ki deluje v javnem interesu, in ne kot določbo, ki bi v povezavi z drugim odstavkom 2. člena ZInvO že tudi izključevala možnost, da pridobi status društva ali zveze društev.
Tožeča stranka oziroma njeni ustanovitelji se lahko svobodno združujejo, vendar ne v nasprotju z zakonom. Če pogoji, ki izhajajo iz zakona, niso izpolnjeni, je registracijo društva utemeljeno zavrniti. Podlage za zaključek, da bi bili z zakonsko ureditvijo preseženi okviri, ki jih postavlja Ustava (tudi 15. člen), sodišče v tožbenih ugovorih in tudi sicer ne vidi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Tožnik v tožbi ne navaja niti dejstev niti okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, kot ga je v izpodbijani odločbi ugotovila tožena stranka in na katerem je utemeljila svojo odločitev, to pa argumentirala tudi z obstoječo sodno prakso. Tožena stranka je po mnenju sodišča pri presoji tožnikovega predloga za dodelitev BPP v zvezi z vložitvijo revizije oziroma izrednih pravnih sredstev v izvršilni zadevi VL 78049 oziroma zoper odločbo z dne 8. 3. 2016 utemeljeno izhajala iz določbe tretjega odstavka 11. člena ZBPP. Pri odobritvi želene BPP morajo biti izpolnjeni tako finančno - materialni (subjektivni) pogoji iz 12., 13. in 14. člena ZBPP, kakor tudi vsebinski (objektivni ) pogoji iz 24. člena ZBPP.
ZV-1 člen 124. ZUP člen 247, 253. Uredba o vodnih povračilih člen 3.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - odločanje organa druge stopnje v zvezi s pritožbo - prepoved reformacije in peius - za odločitev relevanten predpis - pravna praznina
Meje odločanja drugostopenjskega organa v pritožbenem postopku določa prvi odstavek 247. člena ZUP. Drugostopenjski organ lahko v skladu s 253. členom ZUP tako postavljeno mejo pritožbenega preizkusa preseže, kolikor s tem reši zadevo v korist pritožnika in ne posega v pravice koga drugega. Enaka odločitev, torej odločitev preko meja pritožbenega zahtevka, ki je v škodo pritožnika, pa je dopustna le iz razlogov, določenih v 274., 278. in 279. členu ZUP, to je takrat, ko so izpolnjeni taksativno našteti primeri, ki dopuščajo odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
Dejstvo, da Vlada ni pravočasno sprejela Sklepa o določitvi cene za osnove vodnih povračil za leto 2010, ne pomeni, da bi tožeča stranka kot zavezanka za plačilo vodnega prispevka tega ne bila dolžna poravnati tudi za prvo polovico leta 2010. Zakonska obveznost tožnice za plačilo namreč izhaja iz 124. člena ZV-1.
stvarna pristojnost - vdovska pokojnina - pravica do vdovske pokojnine - socialni spor
Pridobitev pravice do vdovske pokojnine ureja VI. poglavje ZPIZ-2. Po 171. členu je za uveljavljanje pravic po tem zakonu, torej tudi pravice do vdovske pokojnine, dopustno sodno varstvo, vendar pa sodišče ugotavlja, da tako sodno varstvo ni zagotovljeno v upravnem sporu, pač pa v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Dejansko stanje, na katero v smislu navedene zakonske določbe prosilec za BPP opira svoj zahtevek, so okoliščine o zadevi, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP. Na podlagi teh podatkov mora organ ugotoviti relevantno dejansko stanje, ki pomeni oceno, ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh ob upoštevanju sorazmerja med pričakovanjem oziroma zahtevkom in dejanskim stanjem stvari in izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Da bi bilo mogoče šteti, da je dejansko stanje ob ponovni vložitvi prošnje drugačno, bi se morali torej spremeniti podatki, na katerih temelji ta ocena.
Iz obrazložitve odločbe in priloženih upravnih spisov izhaja, da so po PGD vsa gradbena dela predvidena v notranjosti lokala in se z njimi ne posega v skupne dele ali naprave stavbe, čemur tožnica ne ugovarja, kar pomeni, da gre za nesporno dejstvo. Ker tudi ni sporno, da je lokal v izključni lasti prizadete stranke (na stavbi je vzpostavljena etažna lastnina), ni podlage, da bi toženka za predvidena dela zahtevala soglasje ostalih lastnikov etažnih enot v stavbi, solastnikov skupnih delov stavbe in naprav.
Neizkazan in protispisen je tožbeni ugovor, da predloženi projekt ne ureja prezračevanja, saj načrtovane rešitve glede prezračevanja ureja PGD v Načrtu strojnih inštalacij projektanta C. d.o.o. z marca 2011, dopolnjen februarja 2015.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - vrtna lopa - brunarica
V obravnavanem primeru pri gradnji lesene vrtne lope-brunarice ne gre za gradnjo enostavnega objekta. Tudi če dimenzije navedenega objekta, ki jih je ugotovil inšpektor in so navedene v izpodbijani odločbi, res ne bi ustrezale dejanskim, kot to zatrjuje tožnik, ne gre za enostaven objekt že zato, ker ne gre za stavbo v pritlični, enoetažni izvedbi, kar je pravilno pojasnila toženka.
Glede na to, da je bila tožniku z izpodbijano odločbo zavrnjena njegova zahteva za izdajo okoljevarstvenega soglasja za nameravani poseg, po presoji sodišča okoliščina, da je bil predlagateljem status stranskega udeleženca priznan v upravnem postopku, in dejanski interes za določen izid posameznega upravnega postopka, sama po sebi ne upravičujeta k sodelovanju v sodnem varstvu.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - kmetijsko zemljišče - gradnja na kmetijskem zemljišču - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Odsotnost določenih vrst objektov (in s tem pogojev za njihovo umestitev v prostor) v prostorskih izvedbenih pogojih ne pomeni, da je take objekte mogoče graditi brez omejitev, temveč nasprotno – če normodajalec te vrste objektov ni navedel med posegi v prostor, predvidenimi v posamezni enoti urejanja, to lahko pomeni le, da njihove gradnje sploh ni imel namena dovoliti.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - nepopolna vloga
Tožeča stranka po prejemu poziva na dopolnitev vloge ni bila pasivna, saj je na poziv odgovorila. In po presoji sodišča je bila tako dopolnjena vloga sposobna za obravnavo po vsebini.
tožba v upravnem sporu - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj v RS - zavrženje tožbe
Tožnik v postavljenem roku pomanjkljivosti tožbe ni odpravil, zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in prvim odstavkom 31. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nasprotna tožba
Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela - odmera nadomestila
Ni sporno, da tožnikove parcele ležijo znotraj melioracijskega območja. Zato je tožnik zavezanec za plačilo stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah v znesku, ki je odmerjen v sorazmerju z velikostjo zemljišč.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Določilo tretjega odstavka 48. člena ZBPP, da se od upravičenca ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil, je bilo pri odločitvi pravilno upoštevano.