brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči
V prošnji za dodelitev BPP je tožnica sicer navedla, da želi vložiti tožbo, vendar takšna opredelitev zaprošene BPP po presoji sodišča ne pomeni, da tožena stranka po proučitvi zadeve, glede na okoliščine zadeve in glede na to, da bo dosežen pričakovani rezultat, ne more določiti drugačne oblike in obsega BPP, torej v spornem primeru pravnega svetovanja. Ta vrsta BPP je namreč namenjena proučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov, zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - izpolnjevanje pogojev za zaščiteno kmetijo - podatki uradne evidence - dedovanje
Da bi v obravnavanem primeru zapuščinsko sodišče lahko ugotovilo, kdo so dediči po pokojnem A.A., mora zato predhodno ugotoviti, ali je kmetija ob uvedbi dedovanja (smrti zapustnika) izpolnjevala pogoje za zaščito po ZGKG. Če je zemljišče izpolnjevalo pogoje za zaščito po ZGKG, se pri dedovanju uporabljajo določbe ZDKG. Pri tem sodna praksa izrecno dopušča, da se o statusu kmetije odloča kot o predhodnem vprašanju tudi v primerih, ko je šele po uvedbi dedovanja podan predlog za določitev zaščitene kmetije.
evidentiranje urejene meje - evidentiranje meje na podlagi sodne odločbe - obvestilo - strinjanje s predlagano mejo
Postopek evidentiranja urejene meje se je začel sicer z zahtevo tožnikov o izdaji potrdila o urejeni meji, nadaljeval pa se je na podlagi odločbe pritožbenega organa z dne 14. 6. 2012, kot zahteva za izdajo odločbe o evidentiranju urejene meje po 40. členu ZEN. Ta določa, da če geodetska uprava ugotovi, da elaborat ureditve meje izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 35. člena tega zakona (preizkus zahteve in odločanje) in ni zahtevana dopolnitev elaborata ter da so se mejne obravnave udeležili vsi lastniki in s predlagano mejo soglašajo, po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločba o evidentiranju urejene meje. Iz listin upravnega spisa izhaja, da so bili vsi postopki izvedeni po navedenih zakonskih določbah in sta se oba tožnika z mejnimi točkami strinjala.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dostop do javne ceste - javna pot
Pojmov javna cesta in javna pot ni mogoče enačiti, kar pomeni, da če je zakonski pogoj za izkazovanje komunalne opremljenosti zemljišča dostop do javne ceste, kot v obravnavanem primeru, tega ni mogoče enačiti z dostopom do javne poti.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu navedenega prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj z njim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov, niti ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, na podlagi katerega se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
ZDT-1 člen 97, 173, 174. ZUS-1 člen 1, 2, 36, 36/1, 36/1-4.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - strokovni nadzor nad delom državnega tožilca - zapisnik - zavžrenje vloge
Zapisnik o dokončnih ugotovitvah o pregledu dela državnega tožilca in odločitev o ugovoru zoper ta zapisnik ne štejeta med akte, ki se jih v smislu 1. in 2. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. Z izpodbijanim zapisnikom in odločitvijo namreč ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi; vsebujeta le ugotovitve o opravljenem strokovnem nadzoru v konkretni kazenski zadevi in tožniku neposredno ne povzročata nobenih pravnih posledic. Posledično to pomeni, da nimata značaja upravnega akta, zoper katerega bi bil po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 dopusten upravni spor.
Plačilo za posredovanje je plačilo za trud posrednika, ki je uspešno opravil svoj posel. Zavezanka si je s pogodbami o posredovanju izgovorila plačilo za posredovanje v višini 2% + DDV od soglasne pogodbene cene nepremičnine, v nekaterih posameznih primerih pa 1 % + DDV. Višina pogodbene kazni, ki jo je zavezanka določila s pogodbo o posredovanju potrošnikom znaša kar 4% od soglasne prodajne pogodbene cene, kar je še enkrat več oziroma v nekaterih primerih štirikrat toliko, kot bi bila zavezanka od konkretnega naročitelja oziroma potrošnika upravičena terjati za plačila za svoje storitve posredovanja, to pa je nesorazmerno visoko glede na plačilo, ki si ga je izgovorila s pogodbo o posredovanju.
Znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank je namreč nedoločen pravni standard, v zvezi s katerim sodišče v upravnem sporu daje določeno polje proste presoje pristojnemu tržnemu inšpektorju, da ta standard izgrajuje na podlagi dobrega poznavanja razmer na trgu in sodišče v presoji zakonitosti tovrstnih odločitev posega v odločitve pristojnega organ, če so ugotovitve o neravnotežjih očitno nerazumne ali pavšalno in brez kakršnih koli meril postavljene.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - samoprijava - davčna olajšava - stroški v zvezi z delom
Davčni organ pravilno ugotavlja, da je bil davčni zavezanec v relevantnem obdobju rezident Slovenije in je dohodek (plačo) prejemal pri avstrijskem delodajalcu, olajšavo oziroma stroške pa je uveljavljal prepozno. Zato je izpodbijana odločba, s katero mu pri odmeri dohodnine navedene ugodnosti niso bile upoštevane, zakonita in pravilna.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi - varnostna situacija - prosilec iz Afganistana
Tožnik je v prošnji za mednarodno zaščito kot razlog za odhod iz izvorne države navedel izključno ekonomski razlog, in torej drugače, kot v zahtevku, ko kot razlog navaja (tudi) spor zaradi zemlje. Tožnik ni navajal novih dejstev, torej dejstev, ki bi nastala po izdaji predhodne odločbe, ampak je navajal dejstva, ki so nastala še pred njegovim odhodom iz Afganistana, bi jih bilo tudi po presoji sodišča mogoče upoštevati kot dejstva v smislu prvega in tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1 le, če bi jih tožnik brez svoje krivde ob podaji prošnje ne mogel uveljavljati, tožnik pa niti ne opravičuje, da bi teh navedb prej ne mogel podati.
Le bistveno poslabšanje varnostnih razmer po tožnikovem odhodu iz Afganistana, in ki bi ga tožnik v zahtevku izkazal ali prepričljivo podal z navedbo dejstev, lahko predstavljalo novo dejstvo v smislu prvega odstavka 64. člena ZMZ-1, torej ki pomembno povečuje verjetnost, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, in kar bi dajalo organu podlago za dovolitev tožniku vložitve ponovne prošnje.
ZGO-1 nima izrecnih določb o tem, kdo je zavezanec v inšpekcijskih postopkih zaradi nedovoljene gradnje, vendar je to vsaj posredno mogoče ugotoviti po prvem odstavku 157. člena istega zakona, ki ureja nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki je ena izmed drugih sankcij za nedovoljeno gradnjo. Po tej določbi je zavezanec investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oziroma objekt.
Olajšava za vzdrževane družinske člane je ugodnost, ki se ne upošteva uradoma, temveč jo mora zavezanec posebej uveljavljati. To lahko stori le na način in v rokih, ki jih določa zakon.
ZDavP-2 člen 63, 63/5, 267, 267/6, 271, 289, 289/2. ZDoh-2 člen 45.
dohodnina - dohodek iz zaposlitve - zaposlitev pri tujem delodajalcu - samoprijava - stroški za delo v tujini
Pravica uveljavljanja stroškov za delo v tujini predstavlja davčno ugodnost. Davčne ugodnosti pa mora davčni zavezanec uveljavljati v rokih, ki jih določa ZDavP-2. Po prvem odstavku 271. člena ZDavP-2 je to mogoče storiti še v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine, če gre za vložitev napovedi v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2. V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava in s tem po preteku navedenega roka, torej uveljavljanje davčnih ugodnosti ni več mogoče, saj je uveljavljanje izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 121.
Program razvoja podeželja - podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje - zahteva za izplačilo sredstev - upravičenci do sredstev - skupina proizvajalcev - kršitev obveznosti
Pred izplačilom sredstev po 56. členu ZKme-1 je (ne glede na pred tem izdano odločbo o pravici do sredstev) treba ponovno preveriti, ali je zahtevek v skladu s pogoji iz predpisov in javnega razpisa.
Nepovratna sredstva za izvedene dejavnosti informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode iz shem kakovosti hrane so namenjena le skupinam proizvajalcev.
ZGO-1 člen 74c. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Lenart člen 18, 18-3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - obvezna razlaga prostorskega akta
Obvezna razlaga bistveno zmanjšuje možnosti za gradnjo na kmetijskih zemljiščih. S tem, ko le to omejuje na kmetijska zemljišča v sklopu kmetije, pri tem pa določa še dva nadaljnja pogoja, bistveno zožuje dejanske okoliščine, ki tako gradnjo omogočajo. Takšne vsebine prvotno določilo tretje alineje 18. člena Odloka o PUP gotovo nima, zato obvezna razlaga spreminja predpis.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - skrajšani ugotovitveni postopek - novi dokazi
Tožnik je v pritožbenem postopku skupaj s pritožbo priložil tudi potrdilo o stalnem prebivališču, ki ga je izdal Mestni sekretariat za notranje zadeve mesta Ljubljane, iz katerega izhaja, da je tožnik stalno prijavljen v Ljubljani na naslovu X. Prav tako pa je tožnik priložil tudi potrdilo o tem, da je državljan Republike Slovenije, pri čemer je bilo potrdilo izdano dne 11. 9. 1992. Tako potrdilo o stalnem prebivanju kot potrdilo o državljanstvu sta datirana po datumu izbrisa, ki se je zgodil 26. 2. 1992. Drugostopenjski organ v svoji odločbi sicer navaja, da je tožnik k pritožbi priložil tudi ta dva potrdila, vendar pa se v nadaljevanju obrazložitve do te dokumentacije ne opredeli. Dokumenta sta glede na njuno dokazno veljavo v smislu tretjega odstavka 179. člena ZUP za odločanje v tej zadevi tolikšnega pomena, da bi se moral drugostopenjski organ do njiju opredeliti.
upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški izvršbe
Ker tožnik obveznosti, naložene z izvršilnim naslovom, ni izpolnil, je bil izdan sklep o upravni izvršbi na podlagi 297. člena ZUP, v katerem je bil tožnik opozorjen na to, da bo v primeru, da sam obveznosti ne bo izpolnil, v postopku izvršbe to dejanje opravljeno po drugi osebi na njegove stroške. Ker tožnik tudi na podlagi tega sklepa obveznosti ni izpolnil, je bil izdan izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 297. člena ZUP.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - napoved za odmero dohodnine - samoprijava - posebna davčna olajšava
V 271. členu ZDavP-2 je posebej predpisano, kako je z (naknadnim) uveljavljanjem olajšav, ko gre za vlaganje pravnih sredstev. Po prvem odstavku 271. člena je to mogoče storiti tudi še v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, po poteku roka za vložitev napovedi oziroma najpozneje v roku za pritožbo pa le v primeru, kadar gre za napoved, ki jo zavezanec vloži v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2 in torej za napoved, ki se vloži (do 31. julija tekočega leta) v primeru, če informativni izračun ni bil vročen v predpisanem roku. V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava in s tem po preteku navedenega roka, torej uveljavljanje posebne olajšave ni več mogoče, saj je uveljavljanje le-te izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
ZDavP-2 člen 63, 63/5, 267, 267/6, 271, 287, 289, 289/2. ZDoh-2 člen 45.
dohodnina - dohodki iz zaposlitve - zaposlitev pri tujem delodajalcu - samoprijava - stroški za delo v tujini - olajšava za vzdrževane družinske člane
V 271. členu ZDavP-2 je posebej predpisano še, kako je z (naknadnim) uveljavljanjem olajšav, ko gre za vlaganje pravnih sredstev. Po prvem odstavku 271. člena zakona je to mogoče storiti tudi še v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, po poteku roka za vložitev napovedi oziroma najpozneje v roku za pritožbo pa le v primeru, kadar gre za napoved, ki jo zavezanec vloži v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2 in torej za napoved, ki se vloži (do 31. julija tekočega leta) v primeru, če informativni izračun ni bil vročen v predpisanem roku. V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava in s tem po preteku navedenega roka, torej uveljavljanje posebne olajšave ni več mogoče, saj je uveljavljanje le-te izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.