ZSV člen 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive člen 4.
javni uslužbenec - strokovni sodelavec na področju socialnega varstva - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - strokovni izpit
Potrdilo o usposobljenosti za strokovne sodelavce v socialnem varstvu ni enakovredno opravljenemu strokovnemu izpitu na področju socialnega varstva.
Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive, ki v 4. členu določa, da lahko strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima višješolsko izobrazbo, napreduje v naziv mentor, strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima visokošolsko izobrazbo pa v naziv samostojni svetovalec, če izpolnjuje naslednje pogoje: ima opravljen strokovni izpit, ima najmanj 4 leta delovne dobe na področju socialnega varstva kot strokovni delavec ali strokovni sodelavec z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo, je uspešen pri delu in je z uspešno končanimi programi strokovnega izobraževanja in dodatnimi strokovnimi deli dosegel najmanj 20 točk.
brezplačna pravna pomoč - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožeča stranka je ponovno vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zadevo, za katero je že bila izdana ugodilna odločba. Zato je sodišče s sklepom vlogo, upoštevaje določbo prvega odstavka 129. člena ZUP, zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova kazenskega postopka
Prosilka ni izkazala obstoja obnovitvenega razloga. Zato je po presoji sodišča pravilna odločitev tožene stranke, da zadeva, v zvezi z katero tožeča stranka predlaga obnovo postopka, nima izgledov za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ob navedenem dejstvu je tako odločitev tožene stranke, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, pravilna in na zakonu utemeljena.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZMZ člen 22. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 12.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - pravica do izjave
Tožena stranka je kršila tožnikovo pravico do izjave in s tem tudi kršila pravila postopka, s tem, ko se je na informacije o izvorni državi, ki jih je sama pridobila, ne da bi jih posredovala tožniku v vednost in izjavo, sklicevala na več mestih, tudi v delu obrazložitve, ki se nanaša na neizpolnjevanje pogojev za priznanje statusa begunca.
ZMZ člen 15, 16, 27, 27/1, 27/1-4, 34, 44a. ZUP člen 9.
mednarodna zaščita - načelo varovanja otrokovih koristi - ugotavljanje starosti prosilca - načelo zaslišanja stranke - status begunca - razlog preganjanja - pripadnost posebni družbeni skupini - subsidiarna oblika zaščite - delna odprava odločbe
Za pravilno uporabo materialnega prava, spoštovanja procesnih jamstev in dokaznega prava je bistvenega pomena, da pristojni organ z zadostno stopnjo zanesljivosti in v čim prejšnji fazi postopka ugotovi, ali je prosilec mladoleten ali ne; kajti, če je mladoleten, mora organ upoštevati načelo varovanja otrokovih koristi kot vodilno pravno načelo.
Toženi stranki sicer ni treba, da pred izdajo odločbe v vsakem primeru predoči končno dokazno oceno, zato da bi se prosilec lahko učinkovito branil pred izdajo odločbe, vendar pa če ta dokazna ocena temelji na določenih nekonsistentnostih v izjavah ali predloženih listinah in na uporabi informacij o stanju v izvorni državi, potem tožena stranka mora dati možnost prosilcu, da se izreče o nekonsistentnostih in informacijah o izvorni državi in mora njegova pojasnila vključiti v dokazno oceno tako da upošteva pripombe, ki jih prosilec poda v zvezi z zatrjevanimi nekonsistentnostmi, sicer je pravica do izjave in obrambe zagotovljena le navidezno.
Pri ugotavljanju starosti prosilca ne gre za to, ali se prošnji ugodi, ali ne, ampak gre za to, ali je prosilec mladoleten, kajti od tega je odvisno polno uresničevanje načela varovanja otrokovih koristi, kar ima vpliv na uporabo materialnega prava, procesnih garancij in dokaznih standardov tako glede subsidiarne zaščite, kot tudi statusa begunca.
Pri obravnavanju statusa begunca je potrebno najprej ugotoviti, ali se navedbe prosilca nanašajo na katero izmed možnih podlag za preganjanje, kajti če se ne, je treba status begunca zavrniti že na tej podlagi brez da se organ spušča v oceno verodostojnosti izjav, ravnanj ali morebiti predloženih dokazov.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev
Izjeme od poslovne skrivnosti ni mogoče določati izven okvirjev, ki jih določa ZGD-1, ampak le znotraj teh okvirjev.
Obe pogodbi o prodaji deležev in zapisniki sej upravnega odbora, kjer je bilo govora o prodaji delnic, so podatki, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - posamezna opravila
Stališče tožene stranke, da je potrebno nagrado tožeče stranke obračunati po tarifni številki 4800 ZOdvT, je zmotno, saj tožeča stranka utemeljeno opozarja na peti odstavek opombe 4.8, po katerem prejme odvetnik v primeru, ko je njegova storitev omejena le na zastopanje v postopku o premoženjskopravnem zahtevku, nagrado po tarifni številki 4601 ZodvT.
Glede na specialno določbo petega odstavka opombe 4.8 ni mogoče šteti, da bi bilo po napotitvi na tarifno številko 4601 potrebno znova uporabiti določbe 8. poglavja in s tem prvi odstavek opombe 4.8, če bi odvetnik v tem postopku opravil zgolj določena opravila, saj je prvi odstavek v razmerju do petega odstavka te opombe splošnejša določba.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - kmetijska subvencija
Subvencija kot dohodek iz kmetijske dejavnosti predstavlja dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca. Tudi po presoji sodišča navedeni dohodek predstavlja občasni, neperiodični dohodek v smislu četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre, saj ga upravičenec prejme samo enkrat. Ker je navedeni dohodek prosilec prejel v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (20. člen ZSVarPre), se ta dohodek v skladu s prvim odstavkom 23. člena istega zakona upošteva v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.
brezplačna pravna pomoč - stranka v postopku - procesna sposobnost - predlog za vrnitev poslovne sposobnosti - upravičeni predlagatelj
Glede na to, da je po določbah ZNP v postopkih odvzema in vrnitve poslovne sposobnosti omogočeno, da osebe, na katere se postopek nanaša, samostojno vlagajo vloge, torej tudi pritožbe zoper odločitve sodišča o odvzemu poslovne sposobnosti ali o zavrnitvi vloge za vrnitev poslovne sposobnosti, je torej razumljivo, da lahko takšna oseba samostojno vloži tudi vlogo za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev navedenega pravnega sredstva. Drugačna razlaga ne bi bila sprejemljiva in skladna z namenom uresničevanje pravice do sodnega varstva.
ZMZ-1 člen 21, 21/2, 27, 27/1, 27/1-5, 46, 46/2. ZUP člen 146, 146/2. ZUS-1 člen 64.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje - vojaški obveznik - prosilec iz Sirije - ocena verodostojnosti - nova dejstva - delna odprava odločbe
Tožena stranka svojo odločitev utemeljuje na oceni tožnikove neverodostojnosti o možnem vpoklicu v sirijsko vojsko ob vrnitvi v izvorno državo, ki jo opira predvsem na dejstvo prepoznega in posledično neprepričljivega uveljavljanja tega razloga v postopku, pri tem pa v dokazno oceno niti ne vključi objektivno izkazanega dejstva, da je prvi tožnik rezervist v državni vojski. Zgolj okoliščina, da je tožnik šele na osebnem razgovoru, kljub predhodnim večkratnim pozivom uradne osebe ob podaji prošnje, izrecno uveljavljal nevarnost vpoklica v vojsko, ob predložitvi pristne vojaške knjižice tako ne more zadoščati za oceno neverodostojnosti njegovih izjav in za sklep, da tožniku ne grozi preganjanje zaradi vpoklica v predsedniško vojaško formacijo v vojni v Siriji.
Stranka z navajanjem novih dejstev tekom upravnega postopka niti po splošnih določbah ZUP niti po določbah ZMZ-1 ni prekludirana na način, da bi morala vsa relevantna dejstva in dokaze navesti že ob podaji prošnje, temveč lahko to stori tudi kasneje in ji takšno ravnanje ne sme biti v škodo.
Odločitev tožene stranke ne more temeljiti na presoji, da je tožnik Sirijo primarno zapustil zaradi slabe varnostne situacije in ne zaradi kakšnega drugega razloga, saj je tekom postopka za priznanje mednarodne zaščite povedal tudi, da se boji nevarnosti vpoklica v sirijsko vojsko in je torej zatrjeval, da mu v bodoče ob vrnitvi v izvorno državo grozi s tem povezano preganjanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - možnost razpolaganja - hipoteka
Hipoteka zastavitelju omogoča, da zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico. Zato na nepremičnini tožeče stranke vknjižena hipoteka in zaznamba sklepov o izvršbi, ni okoliščina, ki bi tožeči stranki onemogočala razpolaganje z njo.
ZKme-1 člen 54, 56. ZJN-2 člen 17, 17/2, 37, 37/9.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - nujna dela - tehnične specifikacije javnega naročila
Iz pravnih predpisov ne izhaja, da tožeči stranki soglasja Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja k spremembam obveznosti investitorja ne bi bilo treba pridobiti, če gre za nujna dela v smislu drugega odstavka 17. člena ZJN-2 oz. če gre za povečanje ali drugačne investicijske stroške, ki jih vnaprej ni bilo mogoče predvideti.
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je tožeča stranka zahtevi iz devetega odstavka 37. člena ZJN-2 ugodila s splošno opombo na prvi strani popisa gradbeno obrtniških del, da je „vse v popisu navedene materiale možno zamenjati s cenejšimi, če imajo enake tehnične karakteristike in so kakovostno enakovredni“. S takšno splošno opombo tožeča stranka ni zadostila zahtevi iz devetega odstavka 37. člena ZJN-2.
urejanje meje - evidentiranje urejenemeje - izravnava meje
Tožnika kot stranki v postopku sta podpisala zapisnik o ureditvi in izravnavi meje, parcelaciji in določitvi grafične površine parcel. Res sta svoje strinjanje kasneje umaknila, vendar sta nato na ustni obravnavi umaknila vse preklice. Izravnava je bila izvedena torej z njunim soglasjem.
Uporaba vektorjev za namen prenosa zemljiško katastrskih točk v kataster ne pomeni spremembe položaja oz. poteka meje parcel.
Podlage za zaključek, da je bila s sprejemom ponudbe sklenjena kupoprodajna pogodba za parc. št. 1297/8 in 1297/9 ni, kajti parceli sta nastali šele 30. 1. 2016 (s pravnim učinkom na ta dan sta bili parceli s takim identifikacijskim znakom ter v osnovnem pravnem položaju vpisani v zemljiško knjigo) ter nista bili navedeni niti v ponudbi za prodajo (objavljeni od 30. 12. 2014 do 29. 1. 2015) niti v izjavi o sprejemu ponudbe, ki jo je podal A.A.. Postopek s ponudbo za prodajo po 20. členu ZKZ, izveden za parc. št. 1297/4, ker je ta po zaključku tega postopka prenehala, je tako razlog, zaradi katerega bi organ moral pri odločanju o zahtevi za odobritev pravnega posla za pridobitev parc. št. 1297/8 in 1297/9 (ki nista bili obseženi s ponudbo ter ne z izjavo o sprejemu ponudbe) uporabiti drugo alineo tretjega odstavka 19. člena ZKZ.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - izguba - zmanjšanje pozitivne davčne osnove
Da bi šlo pri izgubah za davčna leta od 2009 do 2012, ki jih tožnik uveljavlja v konkretnem primeru, za izgube pri odsvojitvah vrednostnih papirjev, pridobljenih na način iz tretjega odstavka 97. člena ZDoh-2, tožnik niti ne trdi. Navaja samo, da gre oziroma da je šlo za odsvojitve vrednostnih papirjev oziroma delnic, ki dajejo pravico do izplačila dividend (in s tem pravico do udeležbe na kapitalu), kar pa za uveljavljanje izgube po navedenih zakonskih določbah ni dovolj. Po teh določbah tudi ni pravno pomembno, da so bile izgube in njihova višina ugotovljene oziroma opredeljene v davčnih odločbah, izdanih v odmernih postopkih za posamezna davčna leta, kot se uveljavlja v tožbi in pred tem že v pritožbi. Opredelitev izgube na tisto, ki zmanjšuje pozitivno razliko in tisto, ki ne zmanjšuje te razlike, se ne nanaša na prenašanje izgube v naslednja davčna obdobja v smislu tretjega odstavka 97. člena ZDoh-2, temveč gre za ugotavljanje višine navidezne izgube v skladu s pravilom iz 1. točke petega odstavka 97. člena ZDoh-2.
ZDoh-2 člen 98, 98/7, 98/7-1, 132. ZDavP-2 člen 76, 76/3.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - dokazovanje
Med stroške, ki povečujejo vrednost kapitala ob pridobitvi, se skladno z 98. členom ZDoh-2 všteva vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal zavezanec. Glede na navedeno mora davčni zavezanec, če želi uveljaviti stroške na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja ter s tem znižati davčno osnovo, dokazati, da so ti stroški dejansko nastali in da jih je plačal zavezanec (tretji odstavek 76. člena ZDavP-2). Stališče tožnika, po katerem se strošek v ocenjeni vrednosti prizna že na podlagi ugotovitve, da je bila obnova nepremičnine izvedena, je zato v nasprotju z zakonskim besedilom.
razrešitev direktorja zavoda - razlogi za razrešitev - nevestno delo
Po določbah prvega odstavka 38. člena ZZ je direktor lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan, s tem da so v drugem odstavku istega člena taksativno navedeni razlogi, iz katerih je pristojni organ dolžan razrešiti direktorja, med drugim v primeru, če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prevzem kazenskega pregona
Določbe 24. člena ZBPP v skladu z ustaljeno sodno prakso organu za brezplačno pravno pomoč ne dajejo podlage oziroma pooblastila za podrobno vsebinsko presojo dokazov, kot jo opravi kazensko sodišče, ampak je njegova presoja omejena na predpisani standard očitnosti. Glede na navedeno niso utemeljeni ugovori, da bi organ moral vsebinsko presojati predložene dokaze, npr. kazensko ovadbo in zahtevo za opravo preiskovalnih dejanj, saj bi s tem presegel svoje pristojnosti in okvir presoje, ki izhaja iz 24. člena ZBPP.
ZDavP-2 člen 68a, 111, 111/2, 114, 117a, 120, 122.
odmera davka od nenapovedanih dohodkov - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje
Dovolj je, da se v izpodbijanem sklepu ugotovi, da se izdaja v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ter navede znesek pričakovane davčne obveznosti, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru. Glede na višino pričakovane davčne obveznosti pa je tudi pričakovati, da bo tožnik v skladu z 68.a členom ZDavP-2 bistveno presegel predpisanih 50.000,00 EUR za izdajo konkretnega sklepa. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je zahtevati ali dodatno zavarovanje iz 120. člena ali pa zavarovanje sprostiti po 122. členu ZDavP-2.