brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - posamezna opravila
Stališče tožene stranke, da je potrebno nagrado tožeče stranke obračunati po tarifni številki 4800 ZOdvT, je zmotno, saj tožeča stranka utemeljeno opozarja na peti odstavek opombe 4.8, po katerem prejme odvetnik v primeru, ko je njegova storitev omejena le na zastopanje v postopku o premoženjskopravnem zahtevku, nagrado po tarifni številki 4601 ZodvT.
Glede na specialno določbo petega odstavka opombe 4.8 ni mogoče šteti, da bi bilo po napotitvi na tarifno številko 4601 potrebno znova uporabiti določbe 8. poglavja in s tem prvi odstavek opombe 4.8, če bi odvetnik v tem postopku opravil zgolj določena opravila, saj je prvi odstavek v razmerju do petega odstavka te opombe splošnejša določba.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Po podatkih spisa organ za brezplačno pravno pomoč ni ugotavljal, ali je Republika Slovenija svojo terjatev, ki jo ima do nasprotne stranke sploh terjala v skladu z določbo drugega odstavka 46. člena ZBPP. Glede na navedeno je tožena stranka napačno uporabila določbo 48. člena ZBPP in posledično od tožnice neupravičeno oziroma vsaj preuranjeno zahtevala vračilo sredstev izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova kazenskega postopka
Prosilka ni izkazala obstoja obnovitvenega razloga. Zato je po presoji sodišča pravilna odločitev tožene stranke, da zadeva, v zvezi z katero tožeča stranka predlaga obnovo postopka, nima izgledov za uspeh.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZMZ člen 22. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 12.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - pravica do izjave
Tožena stranka je kršila tožnikovo pravico do izjave in s tem tudi kršila pravila postopka, s tem, ko se je na informacije o izvorni državi, ki jih je sama pridobila, ne da bi jih posredovala tožniku v vednost in izjavo, sklicevala na več mestih, tudi v delu obrazložitve, ki se nanaša na neizpolnjevanje pogojev za priznanje statusa begunca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Za odločitev niso relevantne okoliščine, zaradi katerih se je tožeča stranka znašla v neugodni finančni situaciji oziroma stečaju. Kot izhaja iz 1. člena ZBPP je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva socialno šibkim posameznikom, kar pomeni, da se upošteva tudi premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov. Obveznost glede preverjanja premoženjskega stanja pa izhaja iz vsebine 20. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - možnost razpolaganja - hipoteka
Hipoteka zastavitelju omogoča, da zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico. Zato na nepremičnini tožeče stranke vknjižena hipoteka in zaznamba sklepov o izvršbi, ni okoliščina, ki bi tožeči stranki onemogočala razpolaganje z njo.
ZKme-1 člen 54, 56. ZJN-2 člen 17, 17/2, 37, 37/9.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - nujna dela - tehnične specifikacije javnega naročila
Iz pravnih predpisov ne izhaja, da tožeči stranki soglasja Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja k spremembam obveznosti investitorja ne bi bilo treba pridobiti, če gre za nujna dela v smislu drugega odstavka 17. člena ZJN-2 oz. če gre za povečanje ali drugačne investicijske stroške, ki jih vnaprej ni bilo mogoče predvideti.
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je tožeča stranka zahtevi iz devetega odstavka 37. člena ZJN-2 ugodila s splošno opombo na prvi strani popisa gradbeno obrtniških del, da je „vse v popisu navedene materiale možno zamenjati s cenejšimi, če imajo enake tehnične karakteristike in so kakovostno enakovredni“. S takšno splošno opombo tožeča stranka ni zadostila zahtevi iz devetega odstavka 37. člena ZJN-2.
ZMZ člen 15, 16, 27, 27/1, 27/1-4, 34, 44a. ZUP člen 9.
mednarodna zaščita - načelo varovanja otrokovih koristi - ugotavljanje starosti prosilca - načelo zaslišanja stranke - status begunca - razlog preganjanja - pripadnost posebni družbeni skupini - subsidiarna oblika zaščite - delna odprava odločbe
Za pravilno uporabo materialnega prava, spoštovanja procesnih jamstev in dokaznega prava je bistvenega pomena, da pristojni organ z zadostno stopnjo zanesljivosti in v čim prejšnji fazi postopka ugotovi, ali je prosilec mladoleten ali ne; kajti, če je mladoleten, mora organ upoštevati načelo varovanja otrokovih koristi kot vodilno pravno načelo.
Toženi stranki sicer ni treba, da pred izdajo odločbe v vsakem primeru predoči končno dokazno oceno, zato da bi se prosilec lahko učinkovito branil pred izdajo odločbe, vendar pa če ta dokazna ocena temelji na določenih nekonsistentnostih v izjavah ali predloženih listinah in na uporabi informacij o stanju v izvorni državi, potem tožena stranka mora dati možnost prosilcu, da se izreče o nekonsistentnostih in informacijah o izvorni državi in mora njegova pojasnila vključiti v dokazno oceno tako da upošteva pripombe, ki jih prosilec poda v zvezi z zatrjevanimi nekonsistentnostmi, sicer je pravica do izjave in obrambe zagotovljena le navidezno.
Pri ugotavljanju starosti prosilca ne gre za to, ali se prošnji ugodi, ali ne, ampak gre za to, ali je prosilec mladoleten, kajti od tega je odvisno polno uresničevanje načela varovanja otrokovih koristi, kar ima vpliv na uporabo materialnega prava, procesnih garancij in dokaznih standardov tako glede subsidiarne zaščite, kot tudi statusa begunca.
Pri obravnavanju statusa begunca je potrebno najprej ugotoviti, ali se navedbe prosilca nanašajo na katero izmed možnih podlag za preganjanje, kajti če se ne, je treba status begunca zavrniti že na tej podlagi brez da se organ spušča v oceno verodostojnosti izjav, ravnanj ali morebiti predloženih dokazov.
ZSV člen 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive člen 4.
javni uslužbenec - strokovni sodelavec na področju socialnega varstva - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - strokovni izpit
Potrdilo o usposobljenosti za strokovne sodelavce v socialnem varstvu ni enakovredno opravljenemu strokovnemu izpitu na področju socialnega varstva.
Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive, ki v 4. členu določa, da lahko strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima višješolsko izobrazbo, napreduje v naziv mentor, strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima visokošolsko izobrazbo pa v naziv samostojni svetovalec, če izpolnjuje naslednje pogoje: ima opravljen strokovni izpit, ima najmanj 4 leta delovne dobe na področju socialnega varstva kot strokovni delavec ali strokovni sodelavec z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo, je uspešen pri delu in je z uspešno končanimi programi strokovnega izobraževanja in dodatnimi strokovnimi deli dosegel najmanj 20 točk.
ZMZ-1 člen 21, 21/2, 27, 27/1, 27/1-5, 46, 46/2. ZUP člen 146, 146/2. ZUS-1 člen 64.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje - vojaški obveznik - prosilec iz Sirije - ocena verodostojnosti - nova dejstva - delna odprava odločbe
Tožena stranka svojo odločitev utemeljuje na oceni tožnikove neverodostojnosti o možnem vpoklicu v sirijsko vojsko ob vrnitvi v izvorno državo, ki jo opira predvsem na dejstvo prepoznega in posledično neprepričljivega uveljavljanja tega razloga v postopku, pri tem pa v dokazno oceno niti ne vključi objektivno izkazanega dejstva, da je prvi tožnik rezervist v državni vojski. Zgolj okoliščina, da je tožnik šele na osebnem razgovoru, kljub predhodnim večkratnim pozivom uradne osebe ob podaji prošnje, izrecno uveljavljal nevarnost vpoklica v vojsko, ob predložitvi pristne vojaške knjižice tako ne more zadoščati za oceno neverodostojnosti njegovih izjav in za sklep, da tožniku ne grozi preganjanje zaradi vpoklica v predsedniško vojaško formacijo v vojni v Siriji.
Stranka z navajanjem novih dejstev tekom upravnega postopka niti po splošnih določbah ZUP niti po določbah ZMZ-1 ni prekludirana na način, da bi morala vsa relevantna dejstva in dokaze navesti že ob podaji prošnje, temveč lahko to stori tudi kasneje in ji takšno ravnanje ne sme biti v škodo.
Odločitev tožene stranke ne more temeljiti na presoji, da je tožnik Sirijo primarno zapustil zaradi slabe varnostne situacije in ne zaradi kakšnega drugega razloga, saj je tekom postopka za priznanje mednarodne zaščite povedal tudi, da se boji nevarnosti vpoklica v sirijsko vojsko in je torej zatrjeval, da mu v bodoče ob vrnitvi v izvorno državo grozi s tem povezano preganjanje.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ob navedenem dejstvu je tako odločitev tožene stranke, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, pravilna in na zakonu utemeljena.
integriteta in preprečevanje korupcije - sum korupcije - poseg v človekove pravice - enako varstvo pravic - osebni podatki - zbirka osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - objava osebnih podatkov
Določba 13. člena ZIntPK ne vsebuje zakonske podlage za objavo tožnikovih osebnih podatkov v aplikaciji Supervizor.
Način, na katerega so podatki v aplikaciji Supervizor organizirani, kaže na to, da gre pri tem za zbirko osebnih podatkov. V aplikaciji so namreč podatki organizirani tako, da je mogoče posameznika zlahka določiti, saj so podatki dostopni vsakemu uporabniku aplikacije, ki vnese ustrezno ime in priimek, torej aplikacija deluje kot zbirka osebnih podatkov.
Določba 9. člena ZVOP-1 je striktna in jasna ter ne dopušča ekstenzivne razlage. Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Da je obdelava osebnih podatkov dopustna, mora torej zakon eksplicitno določiti, kateri osebni podatki in kako se obdelujejo, torej kaj je znotraj široke definicije obdelovanja podatkov dovoljeno z njimi početi. Slednje je odvisno od namena, zaradi katerega se podatki obdelujejo.
21. člen Ustave RS se nanaša na spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva v okviru kazenskega in pravdnega postopka in ne nasploh. Ker v obravnavani zadevi ne gre za nobenega od navedenih postopkov, tudi ustavne pravice iz tega člena tožniku niso mogle biti kršene.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - kmetijska subvencija
Subvencija kot dohodek iz kmetijske dejavnosti predstavlja dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca. Tudi po presoji sodišča navedeni dohodek predstavlja občasni, neperiodični dohodek v smislu četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre, saj ga upravičenec prejme samo enkrat. Ker je navedeni dohodek prosilec prejel v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (20. člen ZSVarPre), se ta dohodek v skladu s prvim odstavkom 23. člena istega zakona upošteva v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zazidano stavbno zemljišče
V skladu s 180. členom ZUreP-1 za potrebe odmere NUSZ za zazidana stavbna zemljišča ni mogoče šteti zemljišč, ki ne ustrezajo opredelitvi takih zemljišč v ZGO-1. Od začetka uporabe drugega odstavka 218. člena ZGO-1 torej za opredelitev zazidanih stavbnih zemljišč ni več mogoče uporabljati opredelitve, kot izhaja iz ZSZ/84, na katerega se sklicuje toženka.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - stroškovnik
Izpolnjene napotnice v upravnih spisih ni. Ravno tako je ni v spisih izvršilne zadeve. Trditev tožeče stranke, da je izpolnjeno napotnico 31. 8. 2015 in s tem pravočasno vrnila, pa ni podprta z ustreznimi dokazi, oziroma je celo v nasprotju z dejanskim in izkazanim potekom dogodkov. Kot nerelevantno za odločitev sodišče zavrača tožbeno trditev, po kateri naj bi tožena stranka tega dne (31. 8. 2015) prejela „vsaj“ stroškovnik, saj zgolj stroškovnik, brez izpolnjene napotnice, ne daje podlage za zahtevano izplačilo in s tem za drugačno odločitev v zadevi.
ZMZ člen 78, 78/1. ZOdv člen 17, 17/5. Pravilnik o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce in povračilu stroškov svetovalcev za begunce člen 5.
Za nudenje brezplačne pravne pomoči se ob upoštevanju 5. člena Pravilnika o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce in povračilu stroškov svetovalcev za begunce smiselno uporabljajo določbe ZOdvT (in sicer do 10. 1. 2015), od 10. 1. 2015 dalje pa določbe OT. OT je sprejeta na podlagi ZOdv (19. člen ZOdv). Z dnem uveljavitve OT se je začel uporabljati peti odstavek 17. člena ZOdv (ZOdv-D), ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena ZOdv nični. Ker iz 5. člena Pravilnika izhaja, da se smiselno uporabljajo določbe ZOdvT, oziroma od 10. 1. 2015 dalje OT, je tožničin ugovor, da je svetovalka za begunce in ne odvetnica in da zato zanjo ne more veljati ZOdv, neutemeljen, ker ne ZMZ in ne Pravilnik ne dajeta podlage za razlikovanje med svetovalci za begunce, ki niso odvetniki in svetovalci za begunce, ki so odvetniki.
oprostitev plačila DDV - dobava blaga znotraj EU - dokazno breme - objektivne okoliščine - skrbnost dobrega gospodarstvenika
Tožnik ni izkazal relevantnih okoliščin za oprostitev dobave znotraj EU, saj tožnik ni predložil dokazil, da je bilo blago odposlano in odpeljano v drugo državo članico, kar je pogoj za oprostitev plačila DDV. Po presoji sodišča v predmetni zadevi tudi ne gre za prekoračitev načela sorazmernosti, ampak gre za utemeljen očitek tožniku, da v postopku ni z dokazili izkazal vsebinskih okoliščin, iz katerih bi bilo jasno razvidno, da je bilo blago, ki je predmet tega postopka, odpeljano ali odposlano v drugo državo članico, v konkretnem primeru na Slovaško in v Avstrijo. Prodajalec blaga oz. dobavitelj pa je tisti, ki mora dokazati, da so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV v državi članici odhoda blaga.
Tožnik je kot dobavitelj blaga v drugo državo članico, ki uveljavlja oprostitev za transakcije znotraj Unije, tisti, ki je dolžan predložiti dokaze, da je bilo blago odposlano ali odpeljano iz Republike Slovenije na način, kot to določa nacionalna zakonodaja.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prevzem kazenskega pregona
Določbe 24. člena ZBPP v skladu z ustaljeno sodno prakso organu za brezplačno pravno pomoč ne dajejo podlage oziroma pooblastila za podrobno vsebinsko presojo dokazov, kot jo opravi kazensko sodišče, ampak je njegova presoja omejena na predpisani standard očitnosti. Glede na navedeno niso utemeljeni ugovori, da bi organ moral vsebinsko presojati predložene dokaze, npr. kazensko ovadbo in zahtevo za opravo preiskovalnih dejanj, saj bi s tem presegel svoje pristojnosti in okvir presoje, ki izhaja iz 24. člena ZBPP.
ZDavP-2 člen 68, 68a, 111, 111/2, 114, 119, 119/1, 119/1-2.
odmera davka od nenapovedanih dohodkov - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje - znesek pričakovane davčne obveznosti
Pogoja za zavarovanje, ki se uvede po uradni dolžnosti, sta dva, in sicer neizpolnjena davčna obveznost ter višina pričakovanega davčnega dolga, glede katerega se, glede na konkretno določbo in tudi siceršnjo zakonsko ureditev, že glede na njeno višino (nad 50.000,00 EUR) domneva, da bo ob nastopu obveznost njeno plačilo onemogočeno ali precej oteženo. Zato je po mnenju sodišča dovolj, da se v izpodbijanem sklepu zgolj ugotovi, da se izdaja v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ter navede znesek pričakovane davčne obveznosti, kot je bilo to tudi storjeno v konkretnem primeru. Subjektivne nevarnosti za domnevno neizpolnitev pričakovane davčne obveznosti zato ni potrebno izkazovati.
ZVO-1 člen 157a, 157a/1. ZSKZ člen 2, 2/2, 10, 10/1, 10/2, 10/3, 10a.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski zavezanec - posestnik zemljišča - gospodarjenje z zemljišči - odstranitev nezakonito odloženih odpadkov
Stroške odstranitev nezakonito odloženih odpadkov nosi tisti, ki nad predmetnim zemljiščem izvaja posest, bodisi da je to lastnik zemljišča ali pa nekdo drug. Tožnik izvaja neposredno dejansko oblast nad predmetnim zemljiščem, saj lahko z njim razpolaga, glede na drugi odstavek 10. člena ZSKZ pa pri gospodarjenju s temi zemljišči zasleduje tudi ekonomsko korist. Zato je dolžan nositi stroške odstranitve komunalnih odpadkov na podlagi tretjega odstavka 157.a člena ZVO-1.