Tožnik ni predložil nobenega dokazila, da bi do nakupa spornega zemljišča dejansko prišlo. Ker ni izkazal, da bi bila predmetna dobava oz. storitev dejansko izvedena, ni izpolnjen že prvi pogoj za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka DDV.
Dejansko opravljena dobava blaga oz. dejansko opravljena storitev je eden od temeljnih pogojev za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Ker negativnih dejstev praviloma ni mogoče dokazovati, je v primeru utemeljenega dvoma o tem, da je bila storitev resnično opravljena, treba za dokazovanje, da je bila storitev opravljena, uporabiti pravilo iz prvega odstavka 76. člena ZDavP-2, po katerem mora dokaze predložiti tisti, ki trdi, da je storitev bila opravljena. Navedenega pa po presoji sodišča tožnik v danem primeru v postopku ni izkazal.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zazidano stavbno zemljišče
V skladu s 180. členom ZUreP-1 za potrebe odmere NUSZ za zazidana stavbna zemljišča ni mogoče šteti zemljišč, ki ne ustrezajo opredelitvi takih zemljišč v ZGO-1. Od začetka uporabe drugega odstavka 218. člena ZGO-1 torej za opredelitev zazidanih stavbnih zemljišč ni več mogoče uporabljati opredelitve, kot izhaja iz ZSZ/84, na katerega se sklicuje toženka.
ZDavP-2 člen 68, 68a, 111, 111/2, 114, 119, 119/1, 119/1-2.
odmera davka od nenapovedanih dohodkov - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje - znesek pričakovane davčne obveznosti
Pogoja za zavarovanje, ki se uvede po uradni dolžnosti, sta dva, in sicer neizpolnjena davčna obveznost ter višina pričakovanega davčnega dolga, glede katerega se, glede na konkretno določbo in tudi siceršnjo zakonsko ureditev, že glede na njeno višino (nad 50.000,00 EUR) domneva, da bo ob nastopu obveznost njeno plačilo onemogočeno ali precej oteženo. Zato je po mnenju sodišča dovolj, da se v izpodbijanem sklepu zgolj ugotovi, da se izdaja v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ter navede znesek pričakovane davčne obveznosti, kot je bilo to tudi storjeno v konkretnem primeru. Subjektivne nevarnosti za domnevno neizpolnitev pričakovane davčne obveznosti zato ni potrebno izkazovati.
oprostitev plačila DDV - dobava blaga znotraj EU - dokazno breme - objektivne okoliščine - skrbnost dobrega gospodarstvenika
Tožnik ni izkazal relevantnih okoliščin za oprostitev dobave znotraj EU, saj tožnik ni predložil dokazil, da je bilo blago odposlano in odpeljano v drugo državo članico, kar je pogoj za oprostitev plačila DDV. Po presoji sodišča v predmetni zadevi tudi ne gre za prekoračitev načela sorazmernosti, ampak gre za utemeljen očitek tožniku, da v postopku ni z dokazili izkazal vsebinskih okoliščin, iz katerih bi bilo jasno razvidno, da je bilo blago, ki je predmet tega postopka, odpeljano ali odposlano v drugo državo članico, v konkretnem primeru na Slovaško in v Avstrijo. Prodajalec blaga oz. dobavitelj pa je tisti, ki mora dokazati, da so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV v državi članici odhoda blaga.
Tožnik je kot dobavitelj blaga v drugo državo članico, ki uveljavlja oprostitev za transakcije znotraj Unije, tisti, ki je dolžan predložiti dokaze, da je bilo blago odposlano ali odpeljano iz Republike Slovenije na način, kot to določa nacionalna zakonodaja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - spor zaradi znižanja preživnine - neplačilo preživnine
Organ se ni opredelil do pogojev, ki jih ZBPP določa za odklonitev brezplačne pravne pomoči v sporih zaradi znižanja preživnine, torej ali tožnik preživninskih obveznosti ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva, in je zato napačno uporabil določbo 8. člena ZBPP. Organ bi po mnenju sodišča tožniku moral dati možnost, da pred izdajo odločbe pojasni razloge, zaradi katerih je prenehal plačevati preživnino, nato pa bi moral oceniti, ali so razlogi za neplačevanje preživnine takšne narave, da tožnik nanje ni imel vpliva.
grajeno javno dobro - določitev grajenja javnega dobra - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Grajeno javno dobro nastane šele s posegom v prostor. Glede na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku za izdajo ugotovitvene odločbe o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra, da na nepremični niso zgrajene (gozdne) ceste, ampak si je tožnica za to šele prizadevala, ter ob tem ko ni navedeno, da bi se na nepremičnini nahajal kak drug objekt, zaradi katerega bi nepremičnina po ugotovitveni odločbi lahko pridobila status grajenega javnega dobra je določitev zemljišča za grajeno javno dobro v očitnem nasprotju s prvim odstavkom 21. člena ZGO-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 2. člena tega zakona. To predstavlja očitno kršitev materialnega zakona (21. člen ZGO-1), kar je podlaga za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - stroškovnik
Izpolnjene napotnice v upravnih spisih ni. Ravno tako je ni v spisih izvršilne zadeve. Trditev tožeče stranke, da je izpolnjeno napotnico 31. 8. 2015 in s tem pravočasno vrnila, pa ni podprta z ustreznimi dokazi, oziroma je celo v nasprotju z dejanskim in izkazanim potekom dogodkov. Kot nerelevantno za odločitev sodišče zavrača tožbeno trditev, po kateri naj bi tožena stranka tega dne (31. 8. 2015) prejela „vsaj“ stroškovnik, saj zgolj stroškovnik, brez izpolnjene napotnice, ne daje podlage za zahtevano izplačilo in s tem za drugačno odločitev v zadevi.
davčna izvršba - ustavitev davčne izvršbe - delna ustavitev - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - za odločitev relevanten predpis
V času izdaje izpodbijanega akta je nesporno veljal ZDavP-2, zato je izpodbijani sklep utemeljeno izdan na tej pravni podlagi. Tožnik se v tem oziru neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 418. člena ZDavP-2, saj zmotno enači postopek odmere davka in postopek davčne izvršbe, ki pa sta samostojna, ločena postopka.
Zastaranje pravice do izterjave davka je bilo na podlagi določbe drugega odstavka 126. člena ZDavP-2 pretrgano najprej s sklepom o davčni izvršbi na premičnine z dne 7. 4. 2011 in nato ponovno z izdajo in vročitvijo sklepa o davčni izvršbi z dne 18. 9. 2013. V času izdaje izpodbijanega sklepa, pravica do izterjave davka ni zastarala in zato ni bilo podlage za ustavitev postopka davčne izvršbe v spornem delu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - veriženje prošenj
Peta alineja 8. člena ZBPP določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnik pa se v konkretnem primeru zavzema prav za to – in v tožbi ne zatrjuje nasprotnega -, torej da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe zoper sklep organa za BPP tega sodišča. Pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Pričakovanje tožnika, da bi uspel s tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju, je v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, zaradi česar je odločitev organa za BPP v izpodbijanem aktu pravilna, saj tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP.
upravitelj v postopkih zaradi insolventnosti - sum storitve kaznivega dejanja - začasna ustavitev imenovanja upravitelja v novih zadevah
V kazenski zadevi zoper tožnico je postala obtožnica pravnomočna. Ob takem dejanskem stanju je minister imel v 1. točki drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP pravno podlago za to, da je začasno ustavil imenovanje tožnice za upraviteljico v novih zadevah.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - odstop od naročniške pogodbe - pogodba za fiksne storitve - pogodba za mobilne storitve - splošni pogoji - pogodbena kazen - strošek zaradi prekinitve pogodbe
Tožnica je sklenila pogodbo za mobilne storitve pod razveznim pogojem, da ne bo prenehala veljati pogodba za fiksne storitve. Ker je na podlagi 13. in 58. točke Splošnih pogojev za najem telefona s prenehanjem pogodbenega razmerja po pogodbi za fiksne storitve (od te pogodbe je tožnica odstopila z izjavo z dne 27. 3. 2015, kar ni sporno) tako prišlo tudi do prenehanja oziroma prekinitve pogodbenega razmerja po pogodbi za mobilne storitve, je tudi po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da je operater tožnici mogel zaračunati pogodbeno kazen oziroma strošek predčasne prekinitve pogodbe za mobilne storitve.
Tožbenih navedb o vzrokih, zaradi katerih naj bi tožnica odpovedala pogodbo za fiksne storitve, sodišče ne more upoštevati kot pravno relevantnih. Prenehanje pogodbe za fiksne storitve niti ni bilo predmet uporabniškega spora. Ugotavljanje vzrokov in odgovornosti za prenehanje te pogodbe, posledic za tožnico na premoženjskem področju ipd. pa sploh presega okvir reševanja spora končnega uporabnika iz druge alinee prvega odstavka 217. člena ZEKom-1. Če tožnica meni, da je bila v zvezi s pogodbo za fiksne storitve oškodovana s strani operaterja (tožnica v tožbi zatrjuje elemente odškodninskega zahtevka, v celoti temelječe na okoliščinah, zaradi katerih je odpovedala pogodbo za fiksne storitve), ima možnost uveljavljanja njegove odškodninske odgovornosti pred pristojnim sodiščem s splošno pristojnostjo.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do veteranskega dodatka - sprememba v višini prejemkov
Ko je tožnik 31. 7. 2015 vložil ponovno zahtevo za priznanje pravice do veteranskega dodatka za obdobje od 1. 8. 2015 dalje, je organ moral presojati, ali so se razmere v zvezi z odmero veteranskega dodatka spremenile glede na izdano odločbo z dne 22. 7. 2015. Z izpodbijano odločbo je ugotovil, da je dejansko stanje glede pripadkov v tožnikovi družini enako, kot je ugotovil z odločbo z dne 22. 7. 2015, za čas od 1. 7. 2015 dalje. Pri ugotavljanju dejanskega stanja, ko je ugotavljal, ali je prišlo do spremembe glede na odločbo z dne 22. 7. 2015, pa je bil dolžan uporabiti določbo 51. člena ZvojI.
ZVO-1 člen 157a, 157a/1. ZSKZ člen 2, 2/2, 10, 10/1, 10/2, 10/3, 10a.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski zavezanec - posestnik zemljišča - gospodarjenje z zemljišči - odstranitev nezakonito odloženih odpadkov
Stroške odstranitev nezakonito odloženih odpadkov nosi tisti, ki nad predmetnim zemljiščem izvaja posest, bodisi da je to lastnik zemljišča ali pa nekdo drug. Tožnik izvaja neposredno dejansko oblast nad predmetnim zemljiščem, saj lahko z njim razpolaga, glede na drugi odstavek 10. člena ZSKZ pa pri gospodarjenju s temi zemljišči zasleduje tudi ekonomsko korist. Zato je dolžan nositi stroške odstranitve komunalnih odpadkov na podlagi tretjega odstavka 157.a člena ZVO-1.
ZKZ člen 19, 19/2, 19/2-4, 19/2-5, 19/3, 19/3-2. OZ člen 564-568.
odobritev pravnega posla - pogodba o preužitku - zakonska analogija - napačna uporaba materialnega prava
Že glede na primerjavo med pogodbo o dosmrtnem preživljanju in preužitkarsko pogodbo, ki izkazuje ujemanje v bistvenih lastnostih, je dana podlaga za sklepanje, da tudi za preužitkarsko pogodbo velja določba četrte alinee drugega odstavka 19. člena ZKZ (ista pravna posledica kot za pogodbo o dosmrtnem preživljanju).
Pogodbo o preužitku (ki po vsebini ustreza ureditvi v določbah členov 564 do 568 OZ) se, če je bila predložena po določbah ZKZ, ki urejajo odobritev pravnega posla, obravnava po določbi četrte alinee drugega odstavka 19. člena ZKZ (v besedilu, kot je veljala od uveljavitve novele ZKZ-B 17. 4. 2003 do uveljavitve novele ZKZ-E 26. 4. 2016), z uporabo metode analognega sklepanja (zakonska analogija).
Na podlagi določbe prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je potrebno tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Gre za prekluzivni rok, saj stranka z zamudo tega roka izgubi pravico do vložitve tožbe. Tožnik je tožbo vložil po poteku 30-dnevnega prekluzivnega roka od prejema odločbe pritožbenega organa, torej prepozno.
ZMZ člen 78, 78/1. ZOdv člen 17, 17/5. Pravilnik o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce in povračilu stroškov svetovalcev za begunce člen 5.
Za nudenje brezplačne pravne pomoči se ob upoštevanju 5. člena Pravilnika o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce in povračilu stroškov svetovalcev za begunce smiselno uporabljajo določbe ZOdvT (in sicer do 10. 1. 2015), od 10. 1. 2015 dalje pa določbe OT. OT je sprejeta na podlagi ZOdv (19. člen ZOdv). Z dnem uveljavitve OT se je začel uporabljati peti odstavek 17. člena ZOdv (ZOdv-D), ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena ZOdv nični. Ker iz 5. člena Pravilnika izhaja, da se smiselno uporabljajo določbe ZOdvT, oziroma od 10. 1. 2015 dalje OT, je tožničin ugovor, da je svetovalka za begunce in ne odvetnica in da zato zanjo ne more veljati ZOdv, neutemeljen, ker ne ZMZ in ne Pravilnik ne dajeta podlage za razlikovanje med svetovalci za begunce, ki niso odvetniki in svetovalci za begunce, ki so odvetniki.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge - veriženje prošenj
Sodišče se z odločitvijo organa za BPP strinja. Peta alineja 8. člena ZBPP jasno določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnik pa se v konkretnem primeru zavzema prav za to – in v tožbi ne zatrjuje nasprotnega, torej da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe zoper sklep organa za BPP tega sodišča, kar je razvidno tudi iz dokumentacije upravnega spisa.
priznanje lastnosti zavarovanca iz obveznega zdravstvenega zavarovanja - stvarna pristojnost - socialni spor
Na podlagi točke 2 (na področju zdravstvenega zavarovanja), točke a) prvega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je za odločanje o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanju prispevkov za to zavarovanje stvarno pristojno socialno sodišče.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški
Če je procesno dejanje, na katerega se nanaša prošnja za dodelitev BPP, opravljeno pred vložitvijo prošnje, se BPP za že opravljeno dejanje na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP ne more dodeliti.