brezplačna pravna pomoč - pravni interes - zavrženje tožbe
Upravni spor, v zvezi s katerim je bila tožniku z odločbo, ki jo izpodbija v tem upravnem sporu, zavrnjena dodelitev brezplačne pravne pomoči, je bil pravnomočno končan že pred vložitvijo obravnavane tožbe. S tem je prenehala tožnikova potreba za pridobitev brezplačne pravne pomoči – pravno svetovanje in zastopanje za zaključen upravni spor in posledično je odpadel tudi njegov pravni interes za predmetni upravni spor, v katerem tožnik izpodbija odločitev, da se mu brezplačna pravna pomoč za upravni spor, ki je že zaključen, ne dodeli.
Pred izdajo izpodbijanega sklepa je bila odločba o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora dvakrat odpravljena že v upravnem postopku. Po določbi prvega odstavka 281. člena ZUP to pomeni, da so bile odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz njene nastale (torej tudi odločitev o stroških postopka). Odločbo z dne 24. 12. 2014, ki jo je pritožbeni organ potrdil z odločbo z dne 24. 3. 2015, pa je odpravilo to sodišče s sodbo I U 654/2015 z dne 27. 1. 2016 in zadevo vrnilo v ponoven postopek. Glede na določbo tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 je bila torej tudi odločba pritožbenega organa odpravljena po samem zakonu.
ZPre-1 člen 32, 68, 68/2. ZTFI člen 516. ZUS-1 člen 32. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-2. OZ člen 19.
prevzem - dovoljenje za prevzemno ponudbo - izključitev manjšinskih delničarjev - začasna odredba - težko popravljiva škoda - procesne predpostavke - dovoljenost tožbe
Tožnik, ki je lastnik le 7 delnic, ni izkazal težko popravljive škode, saj niti na trditveni ravni ni izkazal, zakaj bi bila materialna izguba v višini razlike med ceno v prevzemni ponudbi in tisto, za katero v tožbi zatrjuje, da naj bi bila pravična cena (cca 4 EUR), zanj težko popravljiva. Namreč s sklicevanjem na ostale male delničarje, bilo naj bi jih 632, tožnik ne more uspeti v zvezi s standardom težko popravljive škode. Tožnik ni pooblaščenec ostalih delničarjev, niti ostali delničarji niso tožniki oziroma predlagatelji zahtevane začasne odredbe.
Po upravnosodni praksi je kandidatu, ki v postopku za imenovanje direktorja zavoda, vodenem po določbah ZZ, ni bil izbran, zaradi zagotovitve učinkovitega sodnega varstva pravice iz 49. člena Ustave priznana aktivna legitimacija, da v okviru sodnega varstva zoper odločitev o izbiri, ki mu je zagotovljeno po 36. členu ZZ, s tožbo izpodbija tudi odločbo o imenovanju (ne le obvestila neizbranemu kandidatu). Po prvem odstavku 36. člena ZZ neizbrani kandidat odločitev o izbiri lahko izpodbija, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
Ugotovitev procesne pomanjkljivosti izpodbijanih aktov ne pomeni opredelitve sodišča do materialnopravne zakonitosti odločitve o izbiri, kar iz prvega odstavka 37. člena ZUS-1 tudi jasno izhaja. Organ v ponovnem postopku vsebinsko ni vezan na odločitev o izbiri, ki jo je sodišče s to sodbo odpravilo. Bistveno pomanjkljiva obrazložitev aktov odločitve o izbiri namreč lahko pomeni, da je bil bistveno pomanjkljiv tudi postopek pred sprejemom odločitve, ker morda pristojnemu organu predlagana odločitev ni obsegala obrazložitve v vsebini in obsegu, ki bi omogočala sprejem materialnopravno zakonite odločitve, torej vsebine, kot jo mora obsegati nato obrazložitev aktov.
ZUJIK člen 119. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 14.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje študija - kriteriji za oceno vlog - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe je pomanjkljiva, ker v njej ni navedena nobena okoliščina oziroma vsebinska utemeljitev upoštevana pri ocenjevanju, niti taka utemeljitev v okviru postavljenih kriterijev ni navedena v končnem predlogu strokovne komisije
Ker upravni organ ne odloča o vrednostnem zahtevku, vloga za odobritev pravnega posla pa se predloži na obrazcu, ki je tipski in tudi sicer v tem primeru ni šlo za neka specifična znanja (vprašanje kdaj začne teči rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla v primeru izdane sodne odločbe), je bila uporaba drugega odstavka 22. člena ZOdvT po presoji sodišča pravilna.
Upravni organ lahko razveljavi odločbo po nadzorstveni pravici le, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis, kar pa v konkretni zadevi ni bilo storjeno. Odločitev tožene stranke, da zavrne zahtevo tožnika za odpravo odločbe z dne 12. 12. 2012 po nadzorstveni pravici, je zato pravilna.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - obnova postopka
Tožena stranka je pravilno obrazložila določbe 410. člena ZKP, ki se nanašajo na obnovo pravnomočno končanega kazenskega postopka. Glede tožnikovih zatrjevanj, da so priče sedaj govorile resnico, se tožena stranka pravilno sklicuje na drugi odstavek 410. člena ZKP, iz katerega izrecno izhaja, da se mora dejstvo, da sodba temelji na lažnih izjavah prič dokazati s pravnomočno sodbo, da so priče spoznane za krive teh kaznivih dejanj, česar pa tožnik v tem primeru ni zatrjeval, niti v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, niti v tožbenih ugovorih. Glede na to ni izpolnjen objektivni pogoj po 24. členu ZBPP, ker tožnik glede zahteve za obnovo postopka ne bi imel verjetnega izgleda za uspeh.
odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - s sodno odločbo ugotovljena veljavnost pravnega posla - zavrženje vloge
Tožnik bi moral glede na pravnomočnost in izvršljivost sodbe Okrožnega sodišča v Celju v točkah B.I in B.II upoštevati tek 60 - dnevnega roka po 22. členu ZKZ od njune pravnomočnosti dne 18. 9. 2013 dalje. Ta rok je nesporno zamudil, zato je bila njegova vloga za odobritev pravnega posla pravilno zavržena.
ZKme-1 člen 56. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 71, 71/3.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - zavrnitev zahteve
Tožena stranka v obravnavani zadevi v celoti zavrnila zahtevek za izplačilo sredstev, ni pa obrazložila, zakaj je bil zavrnjen zahtevek tudi v delu, ki se nanaša na ostalo opremo in IKT opremo. Iz specifikacije odobrenih nepovratnih sredstev namreč izhaja, da so bila sredstva odobrena za nakup nove opreme in IKT opreme, torej za sredstva, ki ne obsegajo zgolj nakupa odrskih enot. Sodišče zato opozarja na odločitev Evropskega sodišča v zadevi C-111/15 z dne 7. 7. 2016, v kateri je sodišče obravnavalo tudi vprašanje, ali je treba člen 71/3 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, da se zahtevek za izplačilo v zvezi z financirano dejavnostjo iz sredstev EKSRP zavrne v celoti, če so nekateri izdatki za to dejavnost nastali pred izdajo odločbe o pravici do sredstev.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - delovni spor - vročitev sodbe pooblaščencu stranke
Tožena stranka v obrazložitvi zelo natančno navaja razloge, zakaj tožnik ne izpolnjuje pogojev po 24. členu ZBPP, in sicer z razlago samega pooblastila in določb ZPP, ki določajo vročanje po pooblaščencu in glede na to, da je med strankama nesporno, da dano pooblastilo ni bilo preklicano.
Tožena stranka bi morala ponovno tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči, saj je bilo o zahtevku že odločeno, namesto tega pa je o prošnji odločila po vsebini s tem, da jo je zavrnila. Kljub opisani procesni napaki tožene stranke se je sodišče odločilo, da tožnikovo tožbo na podlagi prve alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrne. Ta zakonska določba sodišču dopušča, da sanira napako prvostopenjskega organa v primeru, če ugotovi, da sta učinka procesno napačne odločitve in odločitve, ki bi bila formalno pravilna, za stranko enaka, torej če je enak učinek teh odločitev na pravice in koristi stranke. V obravnavanem primeru ima po mnenju sodišča odločitev tožene stranke, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrne, zanj povsem enake dejanske posledice, kot bi ga imela formalno pravilna odločitev, da to prošnjo zavrže, ker je bilo o zahtevku že pravnomočno odločeno.
davčni dolžnik - javna objava seznama davčnih dolžnikov - zahteva za izbris iz seznama
Za objavo seznama davčnih dolžnikov po petem odstavku 20. člena ZDavP-2 je relevanten podatek o lastništvu oziroma dejanskem lastništvu fizičnih oseb na 25. dan v mesecu pred mesecem objave.
nadomestilo za rabo vode - proizvodnja brezalkoholnih pijač - odmera nadomestila - zastaranje - retroaktivna veljavnost zakona
Sporna je uporaba določb 199.b člena ZV-1 za zaračunavanje plačila za vodno pravico za nazaj, od leta 2005 do konca leta 2013. Tožeča stranka se sklicuje na protiustavnost sprejete zakonske določbe (155. člen Ustave). Ker je zakon določil obveznost plačila za nazaj in tudi po presoji sodišča takšen poseg zahteva javna korist in ker ne posega v že pridobljene pravice tožeče stranke (to vodno pravico je tožeča stranka nesporno koristila že vse od leta 2005), je neutemeljen ugovor retroaktivne veljave spornih zakonskih določb.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
V primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se rok za vložitev tožbe ne šteje naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč naslednji dan od poteka 15 dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
V obravnavani zadevi ni podan vsebinski pogoj, ki ga za dodelitev brezplačne pravne pomoči zahteva 24. člen ZBPP, saj pravdnega postopka v delu, v katerem tožnik zahteva ugotovitev najemnega razmerja, ni smiselno nadaljevati, v zvezi z odškodninskim zahtevkom zaradi izgubljenega dobička pa tožnik v postopku nima verjetnega izgleda za uspeh.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranka v upravnem postopku - stranski udeleženec - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bil postopek na zahtevo tožničinih dveh sinov, za potrebe zapuščinskega postopka (po pokojnem očetu) in se nanju tudi glasi izrek izpodbijanega sklepa, to pomeni, da sta bili stranki v postopku (samo) tožničina dva sinova in da tožnica v postopku, v katerem je svoja sinova v njunem imenu (po pooblastilu) samo zastopala, ni bila stranka (z interesom). Po določbi prvega odstavka 17. člena ZUS-1 je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Ker tožnica ni bila stranka (z interesom) v postopku izdaje upravnega akta, ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe zoper izpodbijani akt.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - vročanje - vročanje po pooblaščencu za vročitve - zavrženje tožbe
Kadar stranka o obstoju pooblastila ne obvesti organa, ki vodi postopek, vročevalec pooblaščencu lahko vroča vse dokumente, ki so naslovljeni na stranko, če pooblaščenec podpiše izjavo, da ga je stranka za to pooblastila, potem ko ugotovi njegovo istovetnost z osebnim dokumentom s fotografijo, ki ga je izdal pristojni državni organ.
upravljanje večstanovanjskih stavb - upravnik - vpis v register upravnikov stavb - pogoji za vpis v register
Podlago za imenovanje upravnika predstavlja sklep etažnih lastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih celotne stavbe. Za imenovanje upravnika zato ni dovolj večina po posameznih vhodih, saj to ni kvalificirana večina, kot jo zahteva SZ-1, saj je kvalificirana večina le soglasje večine na celotni stavbi.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) člen 28. ZMZ-1 člen 84. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja prosilca odgovorni državi članici - podatki iz sistema EURODAC - nevarnost pobega - začasna odredba
Sodišče ocenjuje, da so odločilne okoliščine, ki izkazujejo znatno nevarnost, da bo tožnik samovoljno zapustil azilni dom in ponovno odšel v kakšno drugo državo tudi v tem, da je tožnik že samovoljno zapustil azilni dom, kjer je bival v Nemčiji, kar izkazuje njegovo nesodelovanje v postopku mednarodne zaščite. Tožnik tudi ni zatrjeval, da bi imel utemeljen razlog, da bi Nemčijo zapustil in da naj bi se njemu osebno zgodilo karkoli, kar bi lahko predstavljajo prepričljive razloge za njegov odhod.
Presoje sorazmernosti ukrepa omejitve gibanja ni mogoče opraviti izključno na podlagi splošnih okoliščin v zvezi z možnostmi izvajanja ukrepov na strani tožene stranke, vendar je s temi operativnimi razlogi mogoče in dopustno utemeljiti strožji ukrep omejitve gibanja ob ugotovljenih subjektivnih okoliščinah na strani tožnika. Sodišče je v obravnavani zadevi že obrazložilo, da je pri tožniku zaradi njegovih ravnanj in izjav v postopku mogoče utemeljeno sklepati, da obstaja znatna nevarnost pobega tožnika.