javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev določb postopka
Iz tožnikove vloge in razpisnega obrazca 1 ni jasno razvidno, za kakšne vrste investicije v predmetni zadevi dejansko gre: ali za novogradnje ali za rekonstrukcijo-vzdrževalna dela. Tako je dejansko stanje ostalo nepojasnjeno, kar pa bi lahko vplivalo tudi na pravilno vrednotenje tožnikove vloge. Tako bi po presoji sodišča toženka morala v predmetnem postopku tožnika pozvati, da naj svojo vlogo dopolni oziroma dodatno pojasni dejansko stanje tudi v tem pogledu, česar pa toženka ni storila. Če je vloga stranke nepopolna ali nerazumljiva, mora organ stranko pozvati, da vlogo dopolni ter mora postopati v skladu z določbo 67. člena ZUP.
Predpis, na katerega se sklicuje agencija v izpodbijani odločbi, ni (nikjer) uradno objavljen. Postopanje organa je tako v nasprotju z določbo 4. točke prvega odstavka 214. člena ZUP, po kateri mora obrazložitev upravne odločbe med drugim obsegati navedbo določb predpisov, na katere se opira.
Tožnica je nasprotovala temu, da se mora projekt izvajati ob upoštevanju pogojev, določenih za ukrep 121. Agencija se do tega v izpodbijani odločbi ni ustrezno opredelila; konkretno bi namreč moralo biti pojasnjeno, zakaj je za ta projekt sploh določeno (obvezno) izpolnjevanje pogojev (tudi) po ukrepu 121. Da mora agencija tovrstne ugovore vsebinsko presoditi oziroma se do njih na primeren način opredeliti po vsebini, ker gre za ugovore, ki se nanašajo na vprašanje izpolnjevanja pogojev za izplačilo zahtevanih sredstev (oziroma v konkretnem primeru tudi za vračilo sredstev, ki so že bila izplačana), je to sodišče že zavzelo stališče.
Tožnika za obravnavano tožbo nimata pravnega interesa, saj se njun položaj v konkretnem upravnem postopku ne bi spremenil (izboljšal), tudi kolikor bi sodišče tožbi ugodilo in sklep o prekinitvi odpravilo, saj je upravni organ o zadevi odobritve pravnega posla že odločil.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
Tožnik ne more uspeti z ugovori o napačni spremembi statusa kmetije, katere del je obravnavano zemljišče, kot tudi ne, da je bilo zemljišče prodano pod ''pravo'' vrednostjo, saj predmet presoje v tem primeru ni vprašanje pravilnosti statusa oziroma spremembe statusa kmetije, kot tudi ne, ali je bilo zemljišče (ki je bilo predmet dražbe) prodano po realni vrednosti, temveč ''le'', ali je bila odločitev organa o odobritvi pravnega posla pravilna.
ZUP člen 243. ZDavP-2 člen 7, 7/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/7-2, 442/8, 444/10.
davčna izvršba - izbrisana družba - davčna obveznost izbrisane družbe - aktivni družbenik - solidarna odgovornost aktivnega družbenika - kontradiktornost - načelo zaslišanja stranke
Tožniku kot davčnemu dolžniku za dolgove izbrisane družbe je bil prvi sklep o izvršbi izdan dne 26. 9. 2012. Tožnik se je zoper omenjeni sklep pritožil, prvostopni davčni organ pa je z uporabo 243. člena ZUP pritožbi tožnika sam delno ugodil ter mu izdal nov (izpodbijani) sklep za nižji dolgovani znesek. Z navedenim dejstvom se je udejanjila možnost novega dolžnika, da lahko o razlogih, s katerimi je nasprotoval prehodu obveznosti nanj, odloča davčni organ prve stopnje. Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča opr. št. Up 357/03, ni nujno, da bi bila kontradiktornost zagotovljena že pred izdajo odločbe. Vendar pa mora biti v primeru, ko sodišče izda odločbo brez zaslišanja nasprotne stranke, tej zagotovljena možnost, da se (naknadno) izjavi z ugovorom, o katerem odloča sodišče prve stopnje. Slednjemu pa po mnenju sodišča ustreza uporaba instituta iz 243. člena ZUP, ki je bil v konkretnem primeru tudi uporabljen.
ZZZiv člen 8, 8/2, 46a, 46a/1, 46a/1-4. Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju člen 6.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilni zahtevki - kršitev navzkrižne skladnosti - kontrola izpolnjevanja pogojev - predpisane zahteve ravnanja - dobri kmetijski in okoljski pogoji pri kmetovanju
Ugotovitve, ki se nanašajo na zdravstveno stanje živali in njeno namestitev v času ogleda, niso relevantno dejansko stanje, ki bi omogočalo zaključek, da je tožnik kršil zahtevo, „da na kmetijskem gospodarstvu nima določene odgovorne osebe za ustrezno oskrbo živali, ki so vsaj enkrat dnevno pod njenim rednim nadzorom“.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2, 84/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZTuj-2 člen 68.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska Uredba III - nevarnost pobega - rok za vročitev sklepa
Tožniku je bil ukrep pridržanja ustno naznanjen pravočasno in toženka je pravočasno izdala tudi pisni odpravek sklepa, tožnik pa v tožbi tudi ne navaja nobenih razlogov, kako je oziroma bi lahko tridnevna zamuda z vročitvijo pisnega odpravka sklepa tožniku vplivala na pravilnost oziroma zakonitost le-tega. Omenjena kršitev zato ni bistvena in ne more predstavljati upoštevnega tožbenega razloga.
Sodišče je predvsem ob upoštevanju okoliščin, da: - je tožnik pred prihodom v Slovenijo, kot je razvidno iz baze Eurodac, zaprosil za mednarodno zaščito le v eni državi članici EU, tj. Norveški; - da je tožnik Norveško zapustil po tem, ko je bila njegova prošnja zavrnjena; - da je tožnik sicer nameraval iti v Italijo in je zato kupil karto za Videm, da Ljubljane oziroma Slovenije sicer prej ni poznal, vendar pa je po prijetju v Ljubljani takoj izrazil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito (tj. 20. 11. 2016); - da je sicer potem od svoje namere v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito odstopil (zaradi pojasnila, da bo vrnjen nazaj na Norveško in očitno nerazumevanja, tj. slabe komunikacije, da v Sloveniji zato prošnje ne more vložiti), vendar pa je prošnjo potem ponovno vložil; - dejstva, da večinoma vsi prosilci za mednarodno zaščito prehajajo meje nezakonito in zgolj zaradi tega še ni mogoče trditi, da pri vsakemu obstaja znatna nevarnost pobega; ter - dejstva, da je tožnik tekom postopka izkazal pripravljenost na sodelovanje s slovenskimi pristojnimi organi in povedal, da bo na odločitev, v kolikor bo na odprtem oddelku, počakal, presodilo, da znatna nevarnost pobega, ki bi jo bilo mogoče utemeljiti ob smiselni uporabi katerega izmed kriterijev iz 68. člena ZTuj-2, pri tožniku ni podana, zaradi česar tudi njegovo pridržanje na podlagi drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III v povezavi z 84. členom ZMZ-1 ni mogoče.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - po vložitvi tožbe spremenjena odločba - ustavitev postopka - stroški postopka
Tožeča stranka pri tožbi zaradi novo izdane odločbe tožene stranke z dne 16. 11. 2016 ne vztraja. Na podlagi navedenega je sodišče postopek s sklepom ustavilo.
celovita presoja vplivov na okolje - stranka v postopku - stranski udeleženec - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija
Da bi šlo v obravnavani zadevi za postopek, v katerem in mogoče zastopati interesov ohranjanja narave, oziroma zakaj, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja.
ZPNačrt-1 člen 79, 79/11. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in na podlagah za odmero komunalnega prispevka za komunalno opremo za območje Občine Vransko.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - neto tlorisna površina objekta - standard SIST ISO 9836
Iz izpodbijane odločbe in drugostopne odločbe organa ne izhaja, kako je toženka uporabila pravni podlagi in standard SIST ISO 9836, saj se oba organa sklicujeta na evidence GURS. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da znaša neto tlorisna površina 1815,47 m2, pri čemer pa je naveden podatek v nasprotju s podatkom iz evidence GURS.
Uredba Komisije (EU) št. 1063/2010 z dne 18. novembra 2010 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 97g, 97h.
carina - naknadni obračun carinskih dajatev - preferencialno poreklo blaga - potrdilo o poreklu blaga - odgovornost špediterja - napačni ali neresnični podatki v potrdilu o poreklu blaga
Z Uredbo Komisije EU št. 1063/2010 sta 97. g člen in 97. h člen določila nova pravila pri postopku nadzora porekla blaga. Za preverjanje podatkov v državi, ki je izdala potrdilo o poreklu blaga, velja, da morajo carinski organi države članice, kadar zaprosijo pristojne organe države upravičenke za sodelovanje pri preverjanju veljavnosti navedb o poreklu, statusa porekla izdelkov ali obeh, v zahtevi, kadar je to primerno, navesti razloge za upravičen dvom o veljavnosti navedb o poreklu ali statusu porekla izdelkov. Opisane zakonske določbe torej kažejo, da je bil postopek preverjanja v času spornega uvoza manj formalen, kot pa v času uvoza blaga, ki ga primeroma navaja tožeča stranka.
Sodišče meni, da se do vprašanja, ali so tajski carinski organi, ki so potrdilo o poreklu izdali, vedeli ali bi vsaj morali vedeti, da so podatki neresnični, tožena stranka ni opredelila. Gre torej za dejstvo, ki doslej ni bilo ugotovljeno, kot tudi ne ali bi tajski carinski organi za to morali vedeti, torej ali so v skladu s tam veljavnimi pravili storili vse, kar bi kot pristojni uradni organi morali storiti glede preverjanja porekla blaga. Sodišče ocenjuje, da dejansko stanje v tem obsegu ni bilo v celoti ugotovljeno.
obnova postopka - postulacijska sposobnost - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka
Tožnik je predlog za obnovo postopka vložil sam, v njem pa ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit (z navedbo, da je prava neuka oseba, zatrjuje ravno nasprotno in že zato ga sodišče ni pozivalo, naj predloži potrdilo o tem, da je opravil pravniški državni izpit). Navedeno pomeni, da je predlog za obnovo postopka vložila oseba, ki te pravice nima. Sodišče je zato moralo predlog, na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS-1 oziroma prvega odstavka 91. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, s sklepom zavreči.
davčna izvršba - ustavitev davčne izvršbe - pogoji za ustavitev davčne izvršbe - zastaranje - izvršilni naslov - sklep o potrditvi prisilne poravnave
Sodišče, glede na določbe ZDavP-2 in glede na to, da je v predmetni zadevi izvršilni naslov sklep o potrditvi prisilne poravnave, ki je postal izvršljiv dne 1. 7. 2005 in ne odmerna odločba davčne uprave, meni, da je zastaranje, tudi po določbah ZDavP-2 v povezavi z ZZPSL, pričelo teči z dnem izvršljivosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Ker od tega dne do dne izdaje izpodbijanega sklepa še ni poteklo 10 let, hkrati pa je tudi po 30. 6. 2005 prišlo do pretrganja teka relativnega zastaralnega roka, saj je bila za predmetne obveznosti terjana že družba A. d.o.o., od tožnika kot družbenika izbrisane družbe pa se je poplačilo obveznosti zahtevalo z obvestilom z dne 9. 3. 2010, izvršba za te obveznosti pa nato uvedla s sklepom o izvršbi z dne 10. 5. 2010 ter s sklepom 3. 1. 2013, sodišče ugotavlja, da terjatev tudi ni relativno zastarala. Navedena dejanja so namreč pretrgala tek relativnega (petletnega) zastaralnega roka.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - organ postopka - sprejem odločitve - razpisni pogoji
ZRRD glede odločitve direktorja toženke o izbiri projektov predvideva možnost ugovora, o katerem odloča prav tako toženka, po drugem organu (upravnem odboru), oba akta skupaj pa predstavljata odločitev toženke, sprejete v enostopenjskem postopku, zoper katero ni pritožbe.
ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba(EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva 3, 3/2, 13, 18, 18/1, 18/1d.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemska pomanjkljivost v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - Republika Hrvaška - začasna odredba - načelo nevračanja
Tožnik prvenstveno oziroma primarno nosi trditveno in dokazno breme glede dokazovanja, da bi bil s predajo Republiki Hrvaški podvržen nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic, vendar svojemu delu dokaznega bremena ni zadostil. Sistemske pomanjkljivosti so objektivna dejstva, ugotovljiva z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - poseg v vodno in priobalno zemljišče - mostiček - betonski prepust - vodno soglasje
Tožniki so tako v postopku na prvi stopnji, kot tudi v pritožbenem postopku podali navedbe v smeri, da je bil betonski prepust, kot stoji še danes, zgrajen pred letom 1965 (oziroma kot izhaja iz tožbe pred letom 1964), pred tem pa je na istem mestu stal lesen mostiček, zato se je, kot izhaja iz odločbe upravnega organ druge stopnje, slednji na podlagi k pritožbi priloženih aerofoto posnetkov za leta 1968, 1975 in 1981, do teh navedb izrekel, in sicer je pritrdil tožnikom, da je bil čez Jelšanski potok že takrat zgrajen prehod oziroma most, ni pa pritrdil navedbam tožnikov, da takrat za tovrsten poseg pridobitev dovoljenja oziroma soglasja ni bila potrebna. Upravni organ druge stopnje je obrazložitev upravnega organa prve stopnje dopolnil zgolj z ugotovitvijo, da bi tožniki za predmetni poseg morali pridobiti vodnogospodarsko soglasje tudi po v času izvedbe spornega posega veljavnem predpisu, česar pa ni podrobno utemeljil.
ZGO-1 člen 8, 8/1, 8/2, 74c. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. ZUP člen 214, 214/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pomožni objekt - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Vsebino pojma pomožnega objekta, ki ga v izpodbijani odločbi uporablja prvostopenjski organ, sklicujoč se na določila navedenega Odloka, je treba ob uporabi metod razlage šele določiti. Pri tem pa mora organ svojo odločitev dovolj natančno utemeljiti, tako da je stranka z razlogi nedvoumno seznanjena in se lahko izjavi o vseh pravno relevantnih dejstvih ter sproži učinkovito upravno oziroma sodno kontrolo pravilnosti in zakonitosti upravne odločbe iz zakonsko predvidenih razlogov. Izpodbijana odločba je nezakonita, ker ne vsebuje obrazložitve v bistvenem delu, to je glede pravne opredelitve vrste objekta – garaže, ki je predmet tožničine zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Določneje povedano, gre za vprašanje, kako organ razlaga pojem pomožnega objekta (v smislu določb navedenega Odloka) in zakaj predvidena garaža glede na svoje značilnosti predstavlja (samostoječ) pomožen objekt.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - sklenitev pogodbe - smrt stranke
V obravnavanem primeru ni sporno, da sta tako tožnik, kot tudi prizadeta stranka pisno izjavo o sprejemu ponudbe podala v zakonsko določenem roku, to je pred zapuščinskim postopkom, kar glede na zgoraj navedeno stališče pomeni, da je bil pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla s strani pristojne upravne enote s sprejemom ponudbe. Zato je naloga upravne enote, da ob upoštevanju dejanskega in pravnega stanja v trenutku sprejema ponudbe odobri ali zavrne odobritev pravnega posla, pri čemer razlogi, zaradi katerih upravna enota pravnega posla ne odobri, izhajajo iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ.