davčna izvršba - ustavitev davčne izvršbe - pogoji za ustavitev davčne izvršbe - zastaranje - izvršilni naslov - sklep o potrditvi prisilne poravnave
Sodišče, glede na določbe ZDavP-2 in glede na to, da je v predmetni zadevi izvršilni naslov sklep o potrditvi prisilne poravnave, ki je postal izvršljiv dne 1. 7. 2005 in ne odmerna odločba davčne uprave, meni, da je zastaranje, tudi po določbah ZDavP-2 v povezavi z ZZPSL, pričelo teči z dnem izvršljivosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Ker od tega dne do dne izdaje izpodbijanega sklepa še ni poteklo 10 let, hkrati pa je tudi po 30. 6. 2005 prišlo do pretrganja teka relativnega zastaralnega roka, saj je bila za predmetne obveznosti terjana že družba A. d.o.o., od tožnika kot družbenika izbrisane družbe pa se je poplačilo obveznosti zahtevalo z obvestilom z dne 9. 3. 2010, izvršba za te obveznosti pa nato uvedla s sklepom o izvršbi z dne 10. 5. 2010 ter s sklepom 3. 1. 2013, sodišče ugotavlja, da terjatev tudi ni relativno zastarala. Navedena dejanja so namreč pretrgala tek relativnega (petletnega) zastaralnega roka.
celovita presoja vplivov na okolje - stranka v postopku - stranski udeleženec - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija
Da bi šlo v obravnavani zadevi za postopek, v katerem in mogoče zastopati interesov ohranjanja narave, oziroma zakaj, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja.
obnova postopka - postulacijska sposobnost - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka
Tožnik je predlog za obnovo postopka vložil sam, v njem pa ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit (z navedbo, da je prava neuka oseba, zatrjuje ravno nasprotno in že zato ga sodišče ni pozivalo, naj predloži potrdilo o tem, da je opravil pravniški državni izpit). Navedeno pomeni, da je predlog za obnovo postopka vložila oseba, ki te pravice nima. Sodišče je zato moralo predlog, na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS-1 oziroma prvega odstavka 91. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, s sklepom zavreči.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2, 84/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZTuj-2 člen 68.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska Uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - razlogi za pridržanje - zapisnik o seznanitvi s pridržanjem
Problem v zvezi z nezakonitostjo ukrepa pridržanja se začne pri tem, da iz zapisnika z dne 27. 11. 2016 o seznanitvi prosilca s pridržanjem ne izhaja, da bi bil tožnik pridržan zaradi ugotovitve „znatne nevarnosti, da bo pobegnil“, ampak je bil obveščen, da je pridržan samo „zaradi predaje pristojni državi članici EU. To je nezakonit razlog za pridržanje, kajti prvi odstavek 28. člena Uredbe Dublin III določa, da države članice ne smejo pridržati osebe zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka postopek predaje odgovorni državi članici.
Iz izpodbijanega akta bi moralo biti zelo jasno razvidno, na katere konkretne objektivnejše kriterije iz 68. člena ZTuj-2 se je tožena stranka oprla. To ni razvidno iz izpodbijanega akta in tudi sicer ni očitno, na kateri objektivnejši kriterij bi se lahko nanašala ugotovitev tožena stranke, da je tožnik „ilegalno prehajal državne meje v upanju, da bi prišel v Italijo in Nemčijo“, kar sta edina dva razloga za begosumnost, omenjena v izpodbijanem sklepu.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. Uredba(EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji
Najmanj 3., 4. in 5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 ustrezajo objektivnim kriterijem za opredelitev pojma „nevarnosti pobega“ določene osebe skladno z zahtevami Uredbe Dublin III.
Tožnik je državo zapustil samovoljno, še preden bi bilo o njegovi prošnji za mednarodno zaščito odločeno, kar nedvomno ustreza relevantni objektivni okoliščini nesodelovanja v postopku. Tožnik je nedovoljeno vstopil v Republiko Slovenijo, kar predstavlja naslednjo okoliščino, ki utemeljuje nevarnost pobega.
Presoje sorazmernosti ukrepa omejitve gibanja sicer res ni mogoče opraviti izključno na podlagi splošnih okoliščin v zvezi z možnostmi izvajanja ukrepov na strani tožene stranke, vendar je s temi operativnimi razlogi mogoče in dopustno utemeljiti strožji ukrep omejitve gibanja ob ugotovljenih subjektivnih okoliščinah na strani tožnika.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5. ZUP člen 9.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska Uredba III - nevarnost pobega - neskladje v izjavah prosilca - pravica do izjave
Tožena stranka tožnika pred izdajo izpodbijanega sklepa ni opozorila na neskladnost med navedbo, dano v prošnji za mednarodno zaščito, da še ni zaprosil za mednarodno zaščito v nobeni izmed držav članic Evropske unije in podatkom, ki ga je pridobila iz baze Eurodac, iz katerega izhaja, da je v Republiki Bolgariji 29. 9. 2016 zaprosil za mednarodno zaščito. Tožena stranka se namreč v izpodbijanem sklepu prav na navedeno neskladnost sklicuje in na njej utemeljuje ugotovitev, da je neverodostojen in da ne spoštuje pravnega reda Republike Slovenije, kar bi bila lahko objektivna okoliščina „navajanja lažnih podatkov oziroma nesodelovanja v postopku“, ki lahko ob smiselni uporabi 5. alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 predstavlja okoliščino, ki utemeljuje tožnikovo begosumnost.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5. ZUP člen 9.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska Uredba III - nevarnost pobega - neskladje v izjavah prosilca - pravica do izjave
Tožena stranka tožnika pred izdajo izpodbijanega sklepa ni opozorila na neskladnost med navedbo, dano v prošnji za mednarodno zaščito, da še ni zaprosil za mednarodno zaščito v nobeni izmed držav članic Evropske unije in podatkom, ki ga je pridobila iz baze Eurodac, iz katerega izhaja, da je v Republiki Bolgariji 30. 9. 2016 zaprosil za mednarodno zaščito. Tožena stranka se namreč v izpodbijanem sklepu prav na navedeno neskladnost sklicuje in na njej utemeljuje ugotovitev, da je „neverodostojen in da ne spoštuje pravnega reda države“, kar bi bila lahko objektivna okoliščina „navajanja lažnih podatkov oziroma nesodelovanja v postopku“, ki lahko ob smiselni uporabi 5. alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 predstavlja okoliščino, ki utemeljuje tožnikovo begosumnost.
ZDavP-2 člen 87, 87/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
davčna izvršba - zadržanje davčne izvršbe - zavrženje prošnje - zadeva, o kateri je že bilo odločeno
Upravni organ najprej preizkusi zahtevo in jo na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP s sklepom zavrže, če vlagatelj v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Upravni organ na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP po opravljenem preizkusu zahtevo stranke s sklepom zavrže tudi v primeru, če o isti stvari že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZTuj-2 člen 68.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska Uredba III - nevarnost pobega
Sodišče je predvsem ob upoštevanju okoliščin, da: - je bil tožnik pred prihodom v Slovenijo v bazi Eurodac evidentiran le v eni državi, kjer naj bi zaprosil za mednarodno zaščito le v eni državi članici EU, tj. Bolgariji, da je takoj ob prijetju s strani slovenskih policisto podal namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito (23. 11.) ; - dejstva, da večinoma vsi prosilci za mednarodno zaščito prehajajo meje nezakonito in zgolj zaradi tega še ni mogoče trditi, da pri vsakemu obstaja znatna nevarnost pobega; ter - dejstva, da je tožnik tekom postopka izkazal pripravljenost na sodelovanje s slovenskimi pristojnimi organi in povedal, da bo na odločitev počakal; presodilo, da znatna nevarnost pobega, ki bi jo bilo mogoče utemeljiti ob smiselni uporabi katerega izmed kriterijev iz 68. člena ZTuj-2, pri tožniku ni podana, zaradi česar tudi njegovo pridržanje na podlagi drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III v povezavi z 84. členom ZMZ-1 ni mogoče.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5. ZUP člen 9.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska Uredba III - nevarnost pobega - neskladje v izjavah prosilca - pravica do izjave
Tožena stranka tožnika pred izdajo izpodbijanega sklepa ni opozorila na neskladnost med navedbo, dano v prošnji za mednarodno zaščito, da še ni zaprosil za mednarodno zaščito v nobeni izmed držav članic Evropske unije in podatkom, ki ga je pridobila iz baze Eurodac, iz katerega izhaja, da je v Republiki Bolgariji 29. 9. 2016 zaprosil za mednarodno zaščito. Tožena stranka se namreč v izpodbijanem sklepu sklicuje prav na ta podatek in njegovo neskladnost s tožnikovo izjavo. Na tej neskladnosti utemeljuje tudi ugotovitev, da je tožnik neverodostojen in da ne spoštuje pravnega reda Republike Slovenije, kar bi lahko bila objektivna okoliščina „navajanja lažnih podatkov oziroma nesodelovanja v postopku“, ki ob smiselni uporabi 5. alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 predstavlja okoliščino, ki utemeljuje tožnikovo begosumnost.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZTuj-2 člen 68.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska Uredba III - nevarnost pobega
Sodišče je predvsem ob upoštevanju okoliščin, da tožnik še ni zaprosil za mednarodno zaščito v nobeni državi, da je tekom postopka izkazal pripravljenost na sodelovanje s slovenskimi pristojnimi organi, povedal, da bo na odločitev v odprtem oddelku počakal, da želje po ciljni državi Italiji ne izraža kot edine alternative ter ob dejstvu, da večinoma vsi prosilci za mednarodno zaščito prehajajo meje nezakonito, ter zato ni mogoče trditi, da pri vsakem obstaja znatna nevarnost pobega, presodilo, da znatna nevarnost pobega, ki bi jo bilo mogoče utemeljiti ob smiselni uporabi katerega izmed kriterijev iz 68. člena ZTuj-2, pri tožniku ni podana, zaradi česar tudi njegovo pridržanje na podlagi drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III v povezavi z 84. členom ZMZ-1 ni mogoče.
ZMZ-1 člen 84, 84/1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZTuj-2 člen 68.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - nevarnost pobega
Ob upoštevanju določb 84. člena ZMZ-1 in drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III mora biti za sprejem odločitve, da se prosilca pridrži na način, da se mu omeji gibanje na Center za tujce, z namenom omogočiti izvedbo postopka za njegovo predajo odgovorni državi članici EU, ugotovljeno, da obstaja znatna nevarnost, da bo prosilec pobegnil, in da je ukrep pridržanja sorazmeren ter ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov, pa tudi, da je za izvedbo postopka predaje nujen. Tožena stranka v obravnavani zadevi ni ugotovila razlogov, ki bi ob že navedenih določbah ZMZ-1 in Uredbe Dublin III ter ob smiselni uporabi 68. člena ZTuj-2 predstavljale okoliščine, ki bi utemeljevale tožnikovo begosumnost.
Na podlagi ugotovitev v postopku, razlogov navedenih v izpodbijanem sklepu in po zaslišanju tožnika na glavni obravnavi po presoji sodišča ni mogoče šteti, da je tožnik begosumen, še manj pa znatno begosumen, kot se za odreditev pridržanja zahteva po drugem odstavku 28. člena Uredbe Dublin III.
Tožena stranka razlogov, ki bi v obravnavani zadevi utemeljevali znatno nevarnost pobega, ki bi jo bilo mogoče utemeljiti ob smiselni uporabi katerega izmed kriterijev iz 68. člena ZTuj-2, ni ugotovila, zaradi česar tožnikovo pridržanje na podlagi drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III v povezavi z 84. členom ZMZ-1 ni mogoče.
ZMZ–1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZUP člen 9. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - podatki iz sistema EURODAC - pravica do izjave
Tožena stranka tožnika do izdaje odločbe ni seznanila z zadetki iz baze Eurodac. To pomeni, da mu ni dala možnosti, da bi se pred izdajo izpodbijanega sklepa izjasnil o odločilnih dejstvih, čeprav sklep v bistvenem delu temelji ravno na tej ugotovitvi.
Ker tožnik v postavljenem roku ni plačal takse, se šteje, da je tožbo umaknil. Na posledice neplačila sodne takse je bil tožnik v plačilnem nalogu opozorjen.
Za izrek inšpekcijskega ukrepa ima prvostopni organ podlago v 12. členu ZVPNPP in 32. členu ZIN, izrečen pa je na podlagi ugotovitve, da gre za agresivno poslovno prakso v skladu z 8. členom in 8. točko 10. člena ZVPNPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Glede nematerialne škode v primeru izgube bližnjega je že izoblikovana sodna praksa, tako da pri tem ne gre za zahtevno vprašanje, ki bi ga bilo treba ugotavljati z izvedencem. Prav tako so tožniki v pravdnem postopku glede materialne škode predložili ustrezne račune, zato tudi v tem delu ne gre za zapleteno dejansko in pravno vprašanje. Z ozirom na navedene dejanske okoliščine konkretnega primera tudi po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne bi bilo razumno tožniku dodeliti brezplačne pravne pomoči, s tem pa ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP.
Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil člen 5, 5/1, 7. ZVO-1 člen 19, 19/2. URS člen 120, 125.
biogorivo - obveznost dajanja biogoriv na trg - v podzakonskem aktu določena obveznost - exceptio illegalis
Zakonska določba 19. člena ZVO-1 izrecno ne določa nobene dolžnosti tožeče stranke, po presoji sodišča pa taka dolžnost na podlagi tega besedila tudi ni določljiva. Morebitni zavezanec namreč iz zakonskega besedila ne more sklepati ne tega, da utegnejo biti na podlagi tega besedila predpisane obveznosti zanj ali za njegovo dejavnost, ne kakšna utegne biti vsebina ali vsaj narava predpisane obveznosti, ne tega, s kakšnimi omejitvami in pogoji mora računati pri svojem poslovanju.
Podzakonski akti v vsebinskem smislu ne smejo določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali vsaj z razlago določljivi. Poleg tega tudi tretji odstavek 153. člena Ustave določa, da morajo biti podzakonski predpisi v skladu z Ustavo in zakoni. Uredba, ki je podzakonski akt, torej ne sme na novo določati pravic in obveznosti.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - nerazumljiva tožba - tožbeni predlog - zavrženje tožbe
S tožbo izpodbijani sklep, s katerim je Državna komisija za splošno maturo zavrnila pritožbo tožnika zoper prvostopenjsko odločitev, ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj je v skladu z določbo prvega odstavka 2. člena ZUS-1 upravni spor namenjen zgolj preizkusu zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, za kar pa pri tem upravnem aktu ne gre. V skladu z določbo prvega odstavka 30. člena ZUS-1 je treba v tožbi navesti upravni akt, ki se ga s tožbo lahko izpodbija ter predlagati, kako in v čem naj se ga odpravi, vendar pa takšne vsebine obravnavana tožba v tem delu nima in je tožnik kljub pozivu tudi ni ustrezno popravil, čeprav je bil o relevantnih določbah ZUS-1 s strani sodišča izrecno poučen.
Tožnik sodišču podaja konkreten predlog razrešitve spora in s tem torej določno oblikuje svoj tožbeni zahtevek, ki se glasi na: pisno opravičilo Komisije za zagrešene prekrške, vpis novega pravila v Pravilnik Komisije, izplačilo priložnostne izgube in povrnitev stroškov. Tožnik od sodišča ne zahteva, naj ugotovi nezakonitost izdanega upravnega akta, s katerim bi bilo poseženo v njegove pravice ali pravne koristi, temveč (med drugim) zahteva pisno opravičilo Komisije in spremembo Pravilnika Komisije, česar z ugotovitveno tožbo ne more doseči. Glede na to, da tožnik s tožbo ne zahteva niti odprave upravnega akta, saj izrecno navaja, da ne more zahtevati ponovnega opravljanja mature ali pripisa točk, ker bo le-ta brezpredmeten, niti ne zahteva spremembe izdanega upravnega akta, tožba zaradi molka organa pa v obravnavanem primeru glede na vsebino upravnega spora ne pride v poštev, po presoji sodišča tožnikov tožbeni zahtevek tudi po dopolnitvi in popravi tožbe ni oblikovan tako, da bi ga bilo mogoče obravnavati.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti - hramba orožja
Dokazi so prepričljivo pokazali, da je zaradi nepravilnosti pri hrambi tožnikovega orožja, tako dovoljenega, kakor tudi prepovedanega oziroma predelanega orožja s spremenjenim kalibrom in nameščenim dušilcem poka, upravni organ pa je utemeljeno ocenil tožnika za posameznika, ki ni (več) zanesljiv v smislu določb 3. točke 2. odstavka 14. člena v zvezi s 1. odstavkom 16. člena in 1. odstavkom 58. člena ZOro-1.
S prvostopnim sklepom je bil po uradni dolžnosti v skladu z zakonom podaljšan odlog izvršbe. Prvostopna odločitev je torej tožnikoma v korist, zato za pritožbo nimata pravnega interesa, saj si z njo svojega pravnega položaja ne moreta izboljšati. Glede na to je bila njuna pritožba pravilno zavržena.