tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - vročitev odločbe - pooblaščenec za vročanje - vročilnica
Sodišče je presodilo, da je bila vročitev odločbe tožene stranke z dne 15. 7. 2013 pravilna, ker je bila opravljena skladno z določbo drugega odstavka 89. člena ZUP.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da v primeru tožnice ni podan nobeden od upravičenih razlogov odsotnosti iz tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD za prvo petletno obdobje, zaradi česar po mnenju sodišča tudi ni bilo potrebno ugotavljati poskusov vračanja in nadaljevanja z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji, ki ga v primeru upravičene odsotnosti za prvo petletno obdobje zahteva 1.č člen ZUSDDD.
Tožnica ni dokazala, da je njena odsotnost iz Republike Slovenije upravičena, saj njen odhod iz Republike Slovenije zaradi varnosti in nadaljevanja šolanja otrok v Srbiji ni eden od upravičenih razlogov za odsotnost v skladu z določbo tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD in odhod tožnice iz Republike Slovenije tudi ni bil zaradi posledic izbrisa, saj je bil izbris opravljen 26. 2. 1992, tožnica pa je državo zapustila leta 1991 na lastno željo.
Pri izračunu razlike med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami dohodnine je prišlo do napake, kar priznava tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo. Pri izračunu namreč ni bila upoštevana plačana akontacija dohodnine iz naslova plače, kar je posledično vplivalo na napačno določitev obveznosti glede doplačila dohodnine.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - stranka v postopku - stranski udeleženec - športno društvo
Vlogo panožne športne zveze je mogoče šteti le kot zbirno vlogo vseh športnih društev kot zainteresiranih izvajalcev letnega programa športa. Zato tožeči stranki kot športnemu društvu ni mogoče odreči položaja stranskega udeleženca.
ZMZ-1 člen 84,84/1, 84/2-5, 84/2. ZUP člen 9. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - podatki iz sistema eurodac - pravica do izjave
Tožniku ustno izdan sklep o izrečenem ukrepu omejitve gibanja bi moral biti utemeljen z (identičnimi kot so nato povzeti v pisni odpravek sklepa) razlogi za izrek ukrepa.
Organ zaključek, da je tožnik izrazito begosumen, opira zgolj na ugotovitev, da je tožnik pred prihodom v Slovenijo, zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Bolgariji. Iz zapisnika o ustnem izreku ukrepa pa tak razlog ne izhaja, pač pa je navedeno zgolj, da se tožniku ukrep omejitve gibanja izreka zaradi predaje kot odgovorni državi Hrvaški; kar pa po presoji sodišča ne more šteti kot razlog za izrek ukrepa, saj navedba v zapisniku ni utemeljena z dejstvi, ki kažejo na nevarnost pobega.
državljanstvo RS - ugotavljanje državljanstva - uporaba predpisov
Določbe predpisov o državljanstvu se uporabljajo v postopkih ugotavljanja državljanstva za čas, ki je pravno pomemben v določenem primeru, četudi ne veljajo več v času, ko se državljanstvo osebe individualno ugotavlja, za kar gre tudi v obravnavani sporni zadevi. Ugotavljanje državljanstva torej ne pomeni odločanja o pridobitvi ali o odvzemu državljanstva za nazaj, kot zmotno meni tožnica, ampak upravni organ z uporabo določb predpisov o državljanstvu ugotavlja, ali je neka oseba imela tako jugoslovansko, kakor tudi slovensko republiško državljanstvo v nekem preteklem časovnem obdobju, ter tudi, ali ji je kadarkoli do njene smrti oziroma do trenutka ugotavljanja njenega državljanskega statusa državljanstvo morebiti prenehalo, oziroma, ali ga je sploh kdaj pridobila.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - nerazumljiva tožba - tožbeni predlog - zavrženje tožbe
S tožbo izpodbijani sklep, s katerim je Državna komisija za splošno maturo zavrnila pritožbo tožnika zoper prvostopenjsko odločitev, ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj je v skladu z določbo prvega odstavka 2. člena ZUS-1 upravni spor namenjen zgolj preizkusu zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, za kar pa pri tem upravnem aktu ne gre. V skladu z določbo prvega odstavka 30. člena ZUS-1 je treba v tožbi navesti upravni akt, ki se ga s tožbo lahko izpodbija ter predlagati, kako in v čem naj se ga odpravi, vendar pa takšne vsebine obravnavana tožba v tem delu nima in je tožnik kljub pozivu tudi ni ustrezno popravil, čeprav je bil o relevantnih določbah ZUS-1 s strani sodišča izrecno poučen.
Tožnik sodišču podaja konkreten predlog razrešitve spora in s tem torej določno oblikuje svoj tožbeni zahtevek, ki se glasi na: pisno opravičilo Komisije za zagrešene prekrške, vpis novega pravila v Pravilnik Komisije, izplačilo priložnostne izgube in povrnitev stroškov. Tožnik od sodišča ne zahteva, naj ugotovi nezakonitost izdanega upravnega akta, s katerim bi bilo poseženo v njegove pravice ali pravne koristi, temveč (med drugim) zahteva pisno opravičilo Komisije in spremembo Pravilnika Komisije, česar z ugotovitveno tožbo ne more doseči. Glede na to, da tožnik s tožbo ne zahteva niti odprave upravnega akta, saj izrecno navaja, da ne more zahtevati ponovnega opravljanja mature ali pripisa točk, ker bo le-ta brezpredmeten, niti ne zahteva spremembe izdanega upravnega akta, tožba zaradi molka organa pa v obravnavanem primeru glede na vsebino upravnega spora ne pride v poštev, po presoji sodišča tožnikov tožbeni zahtevek tudi po dopolnitvi in popravi tožbe ni oblikovan tako, da bi ga bilo mogoče obravnavati.
S prvostopnim sklepom je bil po uradni dolžnosti v skladu z zakonom podaljšan odlog izvršbe. Prvostopna odločitev je torej tožnikoma v korist, zato za pritožbo nimata pravnega interesa, saj si z njo svojega pravnega položaja ne moreta izboljšati. Glede na to je bila njuna pritožba pravilno zavržena.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZUP člen 9. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - podatki iz sistema EURODAC - pravica do izjave - prenehanje izvajanja ukrepa
Toženka je svojo odločitev v predmetni zadevi oprla tudi na dejstvo, da je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito že 26. 8. 2016 v Republiki Bolgariji. Iz listin upravnega spisa z naslovom „EURODAC SEARCH RESULT“ nesporno izhaja, da je bil datum prejema teh podatkov (Search date) 28. 11. 2016, torej kasneje, kot je toženka tožniku ustno izrekla predmetni ukrep. V času ustnega izreka obravnavanega ukrepa, podanega na zapisnik, o dejstvu, da naj bi tožnik že zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Bolgariji toženka še ni bila seznanjena.
Tožnik nesporno ni imel možnosti, da se izjavi o dejstvu, da iz podatkov EURODAC, ki jih je toženka prejela 28. 11. 2016, izhaja, da je 26. 8. 2016 zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Bolgariji.
Z odpravo izpodbijanega sklepa je prenehala tudi pravna podlaga za izvedbo ukrepa omejitve gibanja tožnika na prostore in območje Centra za tujce, Postojna.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZUP člen 9. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - podatki iz sistema EURODAC - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Iz zapisnika o seznanitvi tožnika s pridržanjem je razvidno, da se je ustna obravnava začela ob 12.00 uri in zaključila ob 12.10. V nasprotju s tem pa je v izreku izpodbijanega sklepa navedeno, da se tožnik pridrži od 13.30 ure dalje (namesto od 12.10 ure). Iz navedenega razloga se sklepa v tem delu ne da preizkusiti.
Tožena stranka do izdaje izpodbijanega sklepa tožnika ni seznanila s tem, da je ugotovila, da je za mednarodno zaščito že zaprosil v Bolgariji. Torej mu ni dala možnosti, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah v zvezi s tem, preden je izdala izpodbijani sklep, pa čeprav sklep v pretežnem delu temelji prav na tej ugotovitvi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Glede nematerialne škode v primeru izgube bližnjega je že izoblikovana sodna praksa, tako da pri tem ne gre za zahtevno vprašanje, ki bi ga bilo treba ugotavljati z izvedencem. Prav tako so tožniki v pravdnem postopku glede materialne škode predložili ustrezne račune, zato tudi v tem delu ne gre za zapleteno dejansko in pravno vprašanje. Z ozirom na navedene dejanske okoliščine konkretnega primera tudi po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne bi bilo razumno tožniku dodeliti brezplačne pravne pomoči, s tem pa ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP.
ZUP člen 35, 35/1, 35/1-4, 216, 216/1, 237, 237/2, 237/2-6.
komunalni prispevek - izločitev uradne osebe - izločitev uradne osebe na drugi stopnji - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Glede na navedbi A.A. kot uradne osebe tako na prvostopenjski kot tudi na drugostopenjski odločbi (upoštevaje pri tem tudi tretji odstavek 49. člena Zakona o lokalni samoupravi, po katerem je tajnik občine uradnik po Zakonu o javnih uslužbencih) to pomeni, da je bila uradna oseba A.A. brez dvoma udeležena tako v postopku na prvi stopnji kot na drugi stopnji. S tem pa je drugostopenjski organ ob obravnavi tožnikove pritožbe ravnal v nasprotju s 4. točko 35. člena ZUP.
DDV - obračun DDV - prirejeni podatki - verodostojna knjigovodska listina - poslovanje s povezano osebo
V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik davčnemu organu predlagal obračune DDV s prirejenimi podatki. Ti se nanašajo na poslovanje s povezano osebo, pri čemer je ugotovljeno, da je šlo za neverodostojne knjigovodske listine v smislu SRS, zaradi česar ni vodil poslovnih knjig v skladu s SRS 21 in 31. členom ZDavP-2 ter ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZDavP-2.
ZDDV-1 člen 33. ZDDPO-2 člen 12. ZDavP-2 člen 76, 77, 135.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - pridobitna dejavnost - ocena davčne osnove - davčno priznani odhodki - napoved dohodkov
Če zakon ne določa drugače, se za ugotavljanje dobička priznajo ugotovljeni prihodki in odhodki na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. V zadevi ni sporno, da je tožnik preprodajal prehranska dopolnila, kar v konkretnem primeru pomeni, da davčni zavezanec prihodkov z dejavnostjo, ki jo opravlja, ne more ustvariti brez s temi prihodki povezanimi odhodki. V zadevi bi bilo torej treba po presoji sodišča upoštevati ne le 76. in 77. člen ZDavP-2, pač pa tudi načela davčnega postopka, zlasti načelo zakonitosti, materialne resnice in sorazmernosti, ki jih določajo 4., 5. in 6. člen ZDavP-2 ter v kolikor se ugotovi, da so podani pogoji za oceno davčne osnove, le-to opraviti v smislu 12. člena ZDDPO-2 tako za prihodke kot tudi za odhodke.
Davčni organ je odločil na pravni podlagi 97. ZDavP-2. Po navedeni določbi se zavezancu za davek, ki mu je potekel rok za plačilo drugih davkov, vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila pri davčnem organu, če ni z zakonom drugače določeno. Iz dejanskega stanja izhaja, da je tožniku z izvršljivo odločbo naloženo plačilo DDV, da je rok za plačilo potekel, in da tožnik tega zneska do izdaje izpodbijane odločbe tudi ni plačal. Po presoji sodišča v času izdaje izpodbijane odločbe oz. v času, ko je davčni organ odločal, je imel podlago v določbi šestega odstavka ZDavP-2 za pobotanje oz. je zahtevani DDV tožniku vrnil na način, kot to določa navedena določba ZDavP-2, tako, da se je pobotala tožnikova obveznost, ki je zapadla v plačilo 3. 5. 2014 z obstoječim dolgom oz. s tožnikovo terjatvijo do davčnega organa iz naslova presežka iz obračuna DDV-O, ki ga je tožnik zahteval z obračunom DDV-O 9. 6. 2009.
ZPIZ-2 člen 157, 157/1. Pravilnik o vračilu dela prispevkov delodajalca za prvo zaposlitev člen 3, 3/2, 5.
spodbuda za zaposlovanje mlajših delavcev - prispevki za socialno varnost - vračilo prispevkov - pogoji za vračilo dela prispevkov
Veznik ko v prvem stavku prvega odstavka 157. člena ZPIZ-2 neposredno poveže predpisano starostno mejo 26 let s pogojem prve zaposlitve za nedoločen čas, kar pomeni, da je starost 26 let predpisana kot starostna meja za sklenitev pogodbe oziroma za prvo zaposlitev za nedoločen čas in ne tudi kot (absolutna) starostna meja oziroma starost zavarovanca za uveljavljanje vračila prispevkov. S tem, ko je izpolnjen ta pogoj in ostali pogoji, med drugim pogoj, da ostanejo zavarovanci pri istem delodajalcu zaposleni najmanj dve leti, pa pridobi delodajalec pravico, da uveljavi vračilo prispevkov delodajalca za prvi dve leti njihove zaposlitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - vložitev revizije
Tožena stranka je odločila na podlagi določb prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP in ju tudi pravilno uporabila. Pri presoji glede dodelitve BPP je utemeljeno upoštevala okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero je prosilka vložila prošnjo za odobritev BPP in pri tem pravilno presodila, da prosilka nima verjetnega izgleda za uspeh v revizijskem postopku. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev BPP zahteva obstoj okoliščin, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča iz razlogov, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe, verjetni izgled za uspeh ni izkazan.
Uredba Sveta EGS št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 241, 236. ZDavP-2 člen 96, 99.
carina - vračilo uvoznih dajatev - obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka
Sodišče ne more preizkusiti same višine obrestne mere (1,6103%), saj ni razvidno, katere elemente je pri tem carinski organ upošteval in kje je dobil podatke, niti ni pojasnjeno, zakaj je carinski organ upošteval ročnost enega leta oz. ni razvidno, na kakšnih kriterijih oz. elementih je ugotovljena uporabljena obrestna mera, ki naj bi jo za leto 2009 določala ECB. Carinski organ teh podatkov sploh ni navedel in se tudi ne nahajajo v upravnem spisu, zato sodišče višine obrestne mere ne more preizkusiti.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - davčna osnova - pravica do zmanjševanja pozitivne davčne osnove
V primeru odmere davka od dobička iz kapitala so predmet obdavčitve dobički, doseženi z odsvojitvijo kapitala v enem koledarskemu letu, pri čemer je davčna osnova v skladu z 97. členom ZDoh-2 opredeljena kot razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - posli med povezanimi osebami - objektivne okoliščine - subjektivni element - zloraba sistema - DDV
Ker je DDV na ravni Evropske unije harmoniziran, je pri presoji zlorab sistema DDV treba upoštevati stališča SEU, ki jih je sprejelo v zvezi z Direktivo o DDV, med drugim tudi stališče, da se prejemniki računa, ki je podlaga za izvedbo zlorabe sistema DDV, lahko sankcionira le, če je z objektivnimi okoliščinami izkazano, da je prejemnik računa vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z zlorabo sistema DDV, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt v dobavni verigi (subjektivni element). Zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV je izjema od temeljnega načela, posamične objektivne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je prejemnik računov vedel oz. mogel vedeti, da je sodeloval pri transakciji, povezani z goljufijo, pa so v pozitivni zakonodaji nedoločene. Subjektivni element kot razlog zavrnitve pravice do odbitka vstopnega DDV je oblika pravnega standarda, kar pomeni, da se na tej podlagi prejemniku računa lahko pripiše odgovornost za zlorabo sistema DDV že v primeru, če ta objektivno gledano ravna neskrbno glede morebitne zlorabe sistema DDV, torej neodvisno od njegovega resničnega vedenja o zlorabi sistema DDV. Kot velja za vse pravne standarde, se natančna vsebina tega standarda določi glede na konkretne okoliščine primera.