brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - vložitev revizije
Tožena stranka je odločila na podlagi določb prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP in ju tudi pravilno uporabila. Pri presoji glede dodelitve BPP je utemeljeno upoštevala okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero je prosilka vložila prošnjo za odobritev BPP in pri tem pravilno presodila, da prosilka nima verjetnega izgleda za uspeh v revizijskem postopku. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev BPP zahteva obstoj okoliščin, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča iz razlogov, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe, verjetni izgled za uspeh ni izkazan.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - davčna osnova - pravica do zmanjševanja pozitivne davčne osnove
V primeru odmere davka od dobička iz kapitala so predmet obdavčitve dobički, doseženi z odsvojitvijo kapitala v enem koledarskemu letu, pri čemer je davčna osnova v skladu z 97. členom ZDoh-2 opredeljena kot razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.
V obravnavani zadevi gre za izbirni postopek, v katerem se presoja usposobljenost kandidata za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu. Po pooblastilu 178. člena ZJU uradniški svet skrbi za izbiro uradnikov na položajih iz četrtega odstavka 60. člena ZJU z določanjem standardov strokovne usposobljenosti, meril za izbiro in metod preverjanja. V obravnavani zadevi gre za izvedbo javnega natečaja za položaj generalnega direktorja. Natečajna komisija v tovrstnih zadevah na podlagi prvega odstavka 64. člena ZJU ugotovi, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje za položaj in kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za ta položaj. Posebna natečajna komisija med drugim izda kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje in so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za položaj, ter kandidatom, ki se ne uvrstijo na seznam, poseben sklep. Posebna natečajna komisija strokovno usposobljenost presoja v skladu s Standardi, ter na podlagi razgovora in predložene dokumentacije ugotovi ustreznost kandidata.
ZDen člen 66. ZKZ člen 17, 17/1, 19. SPZ člen 27, 28, 43, 43/2. ZD člen 146, 146/3.
denacionalizacija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - odstop dednega deleža pred delitvijo
Zaveza dediča, da bo odstopil dedni delež tretjemu, še ne ustvarja učinkov prenosa lastninske pravice, kar pomeni, da ne vzdrži tožnikova trditev, da je v konkretnem primeru lastninska pravica prešla na tožnika s podpisom sporazuma ali celo že prej, s trenutkom smrti zapustnika, to je s smrtjo D.D. S smrtjo zapustnika D.D. dedni delež na tožnika z njegovo smrtjo ni mogel preiti, ker tožnik ni bil njegov dedič.
Pridobitev lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe pomeni originaren način pridobitve lastninske pravice. Pokojna E.E. kot zapustnica torej v času sklenitve sporazuma z dne 17. 10. 2002 na podlagi delne denacionalizacijske odločbe, po zatrjevanju strank sporazuma in njihovem zavedanju stanja denacionalizacijske odločbe, še ni pridobila lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet odobritve. Posledično zato ni bil v času sklenitve sporazuma D.D. njen dedič za obravnavano premoženje in C.C. zato ni bil sposoben lastninske pravice prenesti na tožnika.
Pogodba o priposestovanju, da bi izkazala obstoj zakonskih predpostavk kot pravnega temelja za izvirno pridobitev stvarne pravice s priposestvovanjem, mora biti skladna z dejanskimi okoliščinami, ki izhajajo iz ostalih listin, na katerih se priposestvovanje utemeljuje.
ZPIZ-2 člen 157, 157/1. Pravilnik o vračilu dela prispevkov delodajalca za prvo zaposlitev člen 3, 3/2, 5.
spodbuda za zaposlovanje mlajših delavcev - prispevki za socialno varnost - vračilo prispevkov - pogoji za vračilo dela prispevkov
Veznik ko v prvem stavku prvega odstavka 157. člena ZPIZ-2 neposredno poveže predpisano starostno mejo 26 let s pogojem prve zaposlitve za nedoločen čas, kar pomeni, da je starost 26 let predpisana kot starostna meja za sklenitev pogodbe oziroma za prvo zaposlitev za nedoločen čas in ne tudi kot (absolutna) starostna meja oziroma starost zavarovanca za uveljavljanje vračila prispevkov. S tem, ko je izpolnjen ta pogoj in ostali pogoji, med drugim pogoj, da ostanejo zavarovanci pri istem delodajalcu zaposleni najmanj dve leti, pa pridobi delodajalec pravico, da uveljavi vračilo prispevkov delodajalca za prvi dve leti njihove zaposlitve.
Trgovec je dolžan voditi (tudi) evidenco o spremembi prodajne cene blaga in jo je dolžan voditi oziroma poslovne dogodke v tej zvezi evidentirati v skladu s SRS oziroma mednarodnimi računovodskimi standardi.
Dejansko stanje, ki se ugotavlja v konkretnem primeru, je zagotavljanje podatkov o spremembi prodajne cene blaga, kar velja in mora biti zagotovljeno ves čas opravljanja trgovinske dejavnosti za vse blago oziroma za vse artikle, pri katerih so bile spremenjene prodajne cene. To pa pomeni, da je že posamezna ugotovljena nepravilnost pri vodenju zahtevanih podatkov oziroma evidenc o spremembi prodajne cene, in to pri kateremkoli artiklu, dovolj, da je podana kršitev zakona in s tem dejanska podlaga za odpravo nepravilnosti, ki se nalaga z odločbo in ki se izvršuje z izpodbijanim sklepom.
DDV - obračun DDV - prirejeni podatki - verodostojna knjigovodska listina - poslovanje s povezano osebo
V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik davčnemu organu predlagal obračune DDV s prirejenimi podatki. Ti se nanašajo na poslovanje s povezano osebo, pri čemer je ugotovljeno, da je šlo za neverodostojne knjigovodske listine v smislu SRS, zaradi česar ni vodil poslovnih knjig v skladu s SRS 21 in 31. členom ZDavP-2 ter ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZDavP-2.
javni razpis - razpisni pogoji - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Tožnik ima zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo skladno s standardi, ki so se izoblikovali na podlagi 23. člena Ustave, v rednem upravnem sporu zoper odločitev o izbiri na spornem Javnem razpisu (ko bo sprejeta).
Sam Javni razpis ni posamični akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati skladno s 1. odstavkom 4. člena ZUS-1, pač pa sodišče presoja zakonitost posameznih določb Javnega razpisa posredno, ob presoji zakonitosti odločbe o izbiri.
Podaljšanje koncesije lahko zahteva le obstoječi koncesionar posameznega dimnikarskega območja, da sta bili koncesijski pogodbi sklenjeni s podjetnikom, ki je imel matično številko …, ki pa je bil 31. 12. 2015 izbrisan iz poslovnega registra, na kar je bil dne 5. 1. 2016 vpisan nov poslovni subjekt oziroma podjetnik z istim nazivom, vendar z drugo matično številko …. Pravilno je ugotovljeno, da izbris poslovnega subjekta oziroma podjetnika iz poslovnega registra pomeni prenehanje koncesionarja, zato zahteve za podaljšanje koncesije za obe dimnikarski območji ni vložila upravičena oseba.
Kadar je treba v skladu z ZUP pisanje osebno vročiti in naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo puščeno sporočilo, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. V ZUP ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan. Fikcije vročitve prav tako ni mogoče povezovati z dnem, ko je pisanje po preteku roka za dvig (na pošti) puščeno v predalčniku naslovnika.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - merila za določitev odgovorne države članice - pravica do obrambe - učinkovito pravno sredstvo - Republika Hrvaška
Tožnik je v konkretnem primeru bil seznanjen z razlogi, zakaj je Hrvaška odgovorna država članica in glede tega med Slovenijo in Hrvaško ni bilo nesoglasij, tako da je tožnik imel pravico do izjave in obrambe že na zaslišanju dne 12. 7. 2016, pa tudi po prejemu sklepa Vrhovnega sodišča bi lahko uveljavljal konkretne argumente, zakaj določeno merilo ni pravilno uporabljeno, pa tega ni storil.
V konkretnem primeru je bilo po ugotovitvah pristojnih davčnih organov prve in druge stopnje o enaki zahtevi tožnika, za obročno plačilo davčnega dolga in na isti pravni podlagi že (večkrat) odločeno. Kot ugotavlja sodišče tožnik ugotovitvi, da je bila o njegovem zahtevku že večkrat odločeno in da je bila izdana tudi že zavrnilna odločba, tudi v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo.
Toženka je s primerjavo zazidanih površin in navedbo, da razlika znaša približno 30 %, pa tudi z navedbo, da gre za stavbo drugačne oblike, navedla jasne in prepričljive razloge, zakaj obravnavane stavbe ni mogoče enačiti s poprej odstranjeno, kar pomeni, da ne gre za nadomestno gradnjo.
Obravnavanega objekta ni mogoče šteti za morebitno kombinacijo legalne nadomestne gradnje in prav tako legalnih nadzidav oziroma dozidav, ker gre za enoten objekt, ki ga je treba obravnavati kot celoto.
trg električne energije - gospodarska javna služba - dejavnost distribucijskega operaterja - regulativni okvir - določitev regulativnega okvira - upravičeni stroški
Ker so vrednosti upravičenih stroškov v regulativnem okviru zgolj načrtovane, se upravičeni stroški, ki dejansko nastanejo v posameznem letu regulativnega obdobja, upoštevajo v okviru posebej za to predvidenega postopka ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira po 120. členu EZ-1.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - kazenski postopek - plačilo za delo - stroški odvetnika
Določbe V. poglavja OT ne utemeljujejo zaključka tožene stranke, da je pregled spisa in posvet s stranko zajet že v postavkah tega poglavja. Navedena storitev je tako zajeta v XXI. poglavju OT, v tar. št. 39/2. Posledično bi tožena stranka tožniku za navedeno postavko morala priznati priglašene stroške, kakor tudi v zvezi s to postavko priglašene stroške v zvezi z opravljenim delom (z dne 6. 1. 2016), to je kilometrino, parkirnino in odsotnost med prevozom.
Odvetniku pripada polovični znesek samo za plačilo za delo, ne pa tudi polovični znesek za stroške v zvezi z opravljenim delom, kar pomeni, da se stroški v zvezi z opravljenim delom priznajo v celotnem (in ne v polovičnem) znesku.
odločitev občinskega sveta - nadomestilo plače po prenehanju funkcije župana - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločitev Komisije glede na predmet odločanja (o pravici do nadomestila plače po prenehanju funkcije), glede na organ, ki jo je izdal (Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine A.) in glede na pravno podlago, na kateri je bila sprejeta (14. in 15. člen ZFDO), ne sodi med odločitve Občinskega sveta iz šestega odstavka 33. člena ZLS, župan kot tožnik pa na podlagi omenjene določbe ne more sprožiti postopka pred naslovnim sodiščem. Zoper odločitev je sicer dopusten upravni spor na podlagi splošnih določb ZUS-1, vendar pa župan kot posameznik v obravnavanem primeru za vložitev predmetne tožbe nima pravnega interesa, saj izpodbijani akt ne posega v njegove pravice oziroma pravne koristi.
ZUP člen 9, 214, 214/1, 214/1-4, 214/1-5, 234, 234/2, 234/2-7. ZIZ člen 259.
brezplačna pravna pomoč - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izterjava preživnine - zavarovanje še ne zapadle preživnine
Po določbi 4. točke 1. odstavka 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe obsegati navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; po 5. točki iste določbe pa mora obrazložitev imeti tudi razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Ničesar od tega izpodbijani akt nima v minimalno potrebni meri.
ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva 3, 3/2, 13, 18.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - merila za določitev odgovorne države članice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - začasna odredba
Toženka se v izpodbijanem sklepu pavšalno sklicuje, ker ne navaja pravno relevantnih razlogov za uporabo 13. člena Uredbe Dublin III, da je Republika Hrvaška odgovorna država članica in tudi, ker ni upoštevala, da gre v obravnavani zadevi za ponovno prošnjo za sprejem. V zadevi namreč niso ugotovljene vse relevantne okoliščine konkretnega primera, ki se nanašajo na dejstvo, da gre za ponovno prošnjo. Pravilna uporaba določb Uredbe zato zahteva ugotovitev okoliščin, zaradi katerih je država članica, na katero je bila naslovljena zahteva, sprejela odgovornost.