Dokončno odločanje v smislu 257. člena ZUP o zakonitosti odločbe (gradbenega dovoljenja), izdane v postopku, ki je predmet obnove, pred pravnomočnostjo sklepa o dovolitvi obnove postopka, izdanega po določbi 1. odst. 256. čl. ZUP, ni dopustno zaradi narave odločanja o obnovi v dveh fazah in zaradi pravnih posledic odprave ali razveljavitve prejšnje odločbe.
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba - nevarnost za obrambo države
Poveljnik vojaške enote, ki osebno sicer ni neposredno bojno deloval, pač pa je bojno delovala zoper RS njegova enota, je oseba, pri kateri je podana nevarnost za obrambo države.
Katalog o cenah rabljenega blaga v državi uvoznici je v postopku določitve carinske osnove za rabljeno blago le pripomoček pri oceni vrednosti takega blaga, ne more pa biti neposredna podlaga za določitev carinske osnove. Carinska osnova se določi na podlagi 44. člena CZ.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovalna doba - dobrovernost
Priposestvovalni sistem ZTLR temelji na predpostavki dobrovernosti. Ta predpostavka pa je izpolnjena, če je posestnik ves čas trajanja posesti prepričan, da je stvar njegova, oziroma če ni vedel oziroma ni mogel vedeti, da ni njegova. Ob dejstvu, da so s sporno nepremičnino v letu 1967 pravno razpolagali pravni predniki tožene stranke (dovolitev gradnje ceste preko sporne nepremičnine), zlasti pa ob dejstvu, da je bila pravnim prednikom tožeče stranke v letu 1958 vročena odločba, v kateri je bilo izrecno navedeno, da nepremičnina parc. št. 1237/3 ni dodeljena njim ampak pravni prednici tožene stranke, ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da sta pravna prednika tožeče stranke ves čas živela v prepričanju, da je sporna nepremičnina njuna oziroma, da nista mogla vedeti, da ni njuna. V postopku pred nižjima sodiščema dokazani neobstoj pozitivnega prepričanja pravnih prednikov tožeče stranke, da je sporna nepremičnina njuna last (za njuno nedobrovernost bi sicer zadoščala že možnost vedenja, da ni njuna last, ki je bila brez dvoma podana glede na obstoj odločb, ki so bile vročene, celo izpodbijane s pravnimi sredstvi in ki so postale tudi pravnomočne), vsekakor izključuje uporabo določbe 5. odstavka 28. člena ZTLR in določbe 30. člena ZTLR.
Za stranko, ki ima pooblaščenca, izguba pravdne sposobnosti ni razlog za prekinitev postopka. Po določbi 100.čl. ZPP namreč izguba pravdne sposobnosti ne vpliva na nadaljnjo veljavo pooblastila.
Pri odločanju o lokacijskem dovoljenju se upošteva predpise, veljavne na dan izdaje odločbe, kar izhaja iz načela zakonitosti (4. čl. ZUP), razen, če sam predpis določa kaj drugega.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje v postopkih na drugi in prvi stopnji, iz katerega izhaja, da je tožnikov prednik kupil parc.št...v površini le 285 m2 in ne v večji površini, toženec pa parc. št... v površini 382 m2 in ne manjšo (kot je bilo navedeno tudi v kupnih pogodbah obeh pravdnih strank, v zemljiškoknjižnih vpisih in dr.), da tožnik s prednikom ni bil dobroverni posestnik na sporni površini 37 m2, ki jo iztožuje v breme toženčeve parcele, ker je tudi ta del imel v posesti toženčev prednik M. vse do prodaje parcele št. leta 1985 tožencu, ki je nato preprečeval tožniku posege v ta del nepremičnine, sta sodišči druge in prve stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno zaključili, da tožnik spornega dela nepremičnine ni imel v dobroverni (in zakoniti) posesti in da zato ni utemeljen njegov tožbeni zahtevek, da je na podlagi priposestvovanja pridobil lastninsko pravico na spornem delu nepremičnine.
S pravnomočno kazensko sodbo je bil toženec obsojen, da je storil kaznivo dejanje hude telesne poškodbe s tem, da je 13.5.1989 na dvorišču stanovanjske hiše G. s pestjo udaril tožnika v predel brade, zaradi česar je tožnik izgubil ravnotežje ter pri udarcu z glavo na trda makadamska tla utrpel zlom lobanjskega dna, pretres možganov in krvavitev v desno ušesno votlino. Ob takem stanju ne more biti sporno, da je toženec povzročil škodno dejanje, zaradi katerega je tožniku nastala v tem postopku iztoževana škoda in so zato neutemeljena revizijska izvajanja o tem, da gre za nesrečen slučaj, pač pa je lahko sporen le obseg toženčeve odgovornosti. Ta obseg je glede na ugotovitve sodišč druge in prve stopnje, da je sicer začel prepir vinjeni tožnik že v kuhinji, da pa sta pravdni stranki nato nadaljevali s prerekanjem pred toženčevo hišo, kjer je toženec tožnika udaril pod brado in v posledici česar je ta padel in se težko telesno poškodoval, tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno določen na strani toženca v višini 75 %, zaradi česar je materialnopravno pravilna odločitev, da mora toženec povrniti tožniku 75 % njegove škode.
ZPPSL člen 83. ZDoh člen 15, 15/1, 16, 16/1, 19, 19-14.
dohodnina - davek od nagrade stečajnega upravitelja
Po določilu 3. alinee 1. odstavka 15. člena ZDoh je zavezanec za davek od osebnih prejemkov tudi tista fizična oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki prejema prejemke, dosežene na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi. Na tej podlagi dobljen prejemek je po četrti alinei prvega odstavka 16. člena ZDoh osnova za odmero davka. Glede na tako zakonsko ureditev je treba plačati davek po ZDoh tudi od nagrade, ki jo prejema stečajni upravitelj kot plačilo za opravljeno delo pri stečajnem dolžniku.
Napačno je stališče, da se od nagrade, izplačane stečajnemu upravitelju, ne plačuje davka od osebnih prejemkov glede na določilo 14. točke 19. člena ZDoh, ki izvzema od davka "nagrade, uvedene na podlagi zakona". Pri nagradi stečajnega upravitelja ne gre za tako uvedeno nagrado, temveč za plačilo opravljenega dela po prvem odstavku 83. člena ZPPSL, o čemer po določilu drugega odstavka odloča stečajni senat na podlagi odredbe o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave, ki jo je izdalo po pooblastilu tretjega odstavka 83. člena cit. zakona Ministrstvo za pravosodje. Navedena določba 14. točke 19. člena ZDoh o uvedeni nagradi se namreč nanaša na nagrade kot posebno častno priznanje za dosežke na podlagi ustvarjalnosti na področju avtorstva, tehničnih, gospodarskih, pedagoških in drugih dosežkov, kot so take številne nagrade uvedene s posebnimi zakoni. Nagrada stečajnega upravitelja nima s tem nič skupnega, temveč predstavlja le odmeno za konkretno opravljeno delo, ki ga mora opraviti stečajni upravitelj s skrbnostjo dobrega gospodarja.
1. Če pogoji iz 7. člena ZPD niso izpolnjeni, davčne oprostitve ni mogoče uveljavljati, čeprav kakšne druge okoliščine kažejo, da morda vendarle ni šlo za prodajo končnemu potrošniku.
2. Izvajalec prometa proizvodov oziroma storitev mora voditi evidence, ki zagotavljajo vse podatke, ki so odločilni za oblikovanje ustrezne davčne osnove ter za obračun prometnega davka. Če tega ne stori, bo davčni organ uporabil v omenjeni namen najverjetnejše podatke.
3. V računskem upravnem sporu odloča sodišče praviloma na podlagi dejanskih okoliščin, ugotovljenih v upravnem postopku. Če pri tem ugotovi, da je prišlo v upravnem postopku pri ugotavljanju dejanskega stanja do napak, ki so navedene v 2. odst. 39. člena ZUS, izpodbijano odločbo odpravi.
Tožnikovo revizijsko stališče, po katerem udeleženec v prometu ni dolžan pričakovati in predvidevati napačnih ravnanj drugih, ni sprejemljivo. Od okoliščin vsakega primera je odvisno, kakšne možnosti ima udeleženec v prometu za predvidevanje napačnega ravnanja drugega. Če je v konkretnih razmerah kršitev mogoče pričakovati, je vsakdo dolžan ukreniti vse, da prepreči nastanek škode (45.čl. Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa in 16.čl. ZOR). Načelo zaupanja, na katerega se sklicuje tožnik, velja le v skladu z načelom defenzivne vožnje.
Pravni teoretiki so si edini, da je ustna oporoka izredna oblika oporoke, ki jo more izjaviti oporočitelj le v izrednih razmerah pred dvema istočasno navzočima pričama. Izredne razmere, ki so objektivne ali (in) subjektivne, so po stališčih pravnih teoretikov questio facti, torej vprašanje okoliščin konkretnega primera. Težišče pri presoji izrednih razmer pa je na stanju v trenutku, ko se je oporočitelj odločil za izjavo ustne oporoke. Zgoraj navedena materialnopravna podlaga in teoretično razumevanje le-te, po presoji revizijskega sodišča v tem primeru nista bila ustrezno upoštevana pri odločanju na drugi in prvi stopnji, ker se je neutemeljeno upoštevalo širše časovno obdobje oporočiteljičinega zdravljenja, pri ocenjevanju ali so bile podane izredne razmere pa poudarilo tehnične možnosti (predvsem objektivnega značaja) na škodo subjektivnega stanja oporočiteljice v trenutku, ko ji je 1.12.1989 dr. Horvat, grobo kot se je sam izrazil, predočil brezizhodnost njenega stanja, ki se je končalo z oporočiteljičino smrtjo na 13. dan po tem trenutku. V zvezi s temi izvajanji je opozoriti tudi na sodno prakso, ki je že zavzela stališče, da je ocena obstoja izrednih razmer in vprašanje ali se lahko ustni oporoki prizna veljavnost, odvisna od okoliščine, če se je zapustnik nahajal v takem položaju, da osebno ni bil sposoben sestaviti normalne oporoke, pa čeprav so obstajale objektivne možnosti za njeno sestavo; ali: izredne razmere niso samo objektivne, temveč tudi subjektivne okoliščine v osebi oporočitelja. Vzrok in čas nastanka takih subjektivnih izrednih razmer pa nista pomembna itd.
Kratko stališče v obeh izpodbijanih sklepih, da brez dokaza z izvedencem geometrom postopka ni mogoče končati, ne pomeni zadostne obrazložitve za odločitev o ustavitvi postopka. Pri taki odločitvi po večletnem postopku s tremi izvedenci bi bilo nujno treba analizirati stanje zadeve in pojasniti, zakaj dosedanja izvedeniška mnenja sodišču ne omogočajo odločitve.
Po določilu drugega odstavka 80. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) sme druga stranka po lastni izbiri, če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je prejela aro, zahtevati bodisi izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, ali povrnitev škode in vrnitev are, ali pa vrnitev dvojne are. Pravico izbire med navedenimi možnostmi, ima stranka, ki je pogodbi zvesta. Tožnik se je v tem primeru odločil za pravico do vrnitve dvojne are. Ker je bilo - med ostalimi okolnostmi - ugotovljeno, da je za neizpolnitev kupoprodajne pogodbe odgovoren toženec, je bil utemeljen tožnikov zahtevek, da mu mora toženec vrniti dvojno aro.
ZZZDR člen 183, 200, 201, 202, 203, 204, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224.ZUP člen 49.
skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - lastnost stranke v postopku
Postopek postavitve začasnega skrbnika je namenjen izključno varstvu pravic in pravnih koristi osebe, ki se postavlja pod skrbništvo. V tem postopku ima položaj stranke samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in oseba, ki je postavljena za skrbnika in s tem prevzema pravice in dolžnosti, postopek postavitve skrbnika pa se vodi po uradni dolžnosti (216. in 219. člen ZZZDR). Pri imenovanju začasnega skrbnika pristojni organ sicer upošteva želje zavarovančevih bližnjih sorodnikov, če je to v korist varovanca (183. člen ZZZDR), vendar ti sorodniki, tudi če sodelujejo v postopku, v njem ne varujejo svojih pravic in pravnih koristi.
premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - upravičenci do denacionalizacije - pravična odškodnina
Kolikor je bila pogodba sklenjena pred uskladitvijo določb o odškodnini z ustavo iz leta 1963, bi bila predlagateljica upravičena do denacionalizacije, če bi dokazala okoliščine sklenitve pogodbe iz 5.čl. ZDen. Pri presoji, če je bila sklenitev pogodbe odraz prave volje prodajalca, bi bilo treba ugotoviti in skrbno pretehtati vse objektivne in subjektivne okoliščine, ki so privedle do odločitve o sklenitvi pogodbe.
ZDen člen 31, 32, 32/2.ZSKZ člen 14, 14/3.ZUP člen 140.
vračanje nepremičnin v last pravnih oseb - zavezanec za vrnitev nepremičnine
Če je gozdna parcela pozidana, ne more biti zavezanec za vrnitev Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, temveč občina, na katere območju se nepremičnina nahaja.