Dokončno odločanje v smislu 257. člena ZUP o zakonitosti odločbe (gradbenega dovoljenja), izdane v postopku, ki je predmet obnove, pred pravnomočnostjo sklepa o dovolitvi obnove postopka, izdanega po določbi 1. odst. 256. čl. ZUP, ni dopustno zaradi narave odločanja o obnovi v dveh fazah in zaradi pravnih posledic odprave ali razveljavitve prejšnje odločbe.
dolžnost preživljanja - povračilo izdatkov - verzijski zahtevek - izdatek za drugega - načelo monetarnega nominalizma
Zalaganje obveznosti, ki izvira iz zakonite preživninske obveznosti do skupnega otroka, nima značaja čiste denarne obveznosti in se zato, kot sta materialnopravno pravilno storili tudi sodišči druge in prve stopnje, ta vrednost presoja po času, ko je opredeljena kot čista denarna terjatev. To pa je ob odločanju sodišča prve stopnje, ne pa po času, ko so bili ti izdatki uporabljeni za preživljanje preživninskega upravičenca (133. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih oziroma 218. člen v zvezi s 394. členom zakona o obligacijskih razmerjih).
ZOR člen 177. PRAVILA ZA OPRAVLJANJE POOBLASTIL ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE Ur.l. SRS, št. 44/88, člen 273, 278.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - oprostitev odgovornosti - ravnanje pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve
Kot sta ugotovili sodišči druge in prve stopnje, je tožnik kot pooblaščena strokovno usposobljena uradna oseba ravnal hudo neprevidno in nepremišljeno, saj je na sredi ceste skušal zaustaviti kar dve vozili hkrati, za kar pa ni izbral niti najbolj ustreznega kraja, niti najbolj ustreznega načina. Njegovo ravnanje tudi ni bilo povsem v skladu z določbami 273. in 278. člena v času škodnega dogodka veljavnih Pravil za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve, Uradni list SRS, št. 44/88 - v nadaljevanju pravila. Ob upoštevanju omenjenih pravil bi se moral tožnik kot pooblaščena uradna oseba pri dajanju znakov na cesti postaviti tako, da bi ga lahko opazili vsi udeleženci v prometu, znake, ki so bili namenjeni določenemu udeležencu v prometu, pa bi moral dajati na tak način, da bi bilo mogoče nedvomno sklepati, na katerega udeleženca se nanašajo (3. odstavek 273.člena pravil). S svojim delom ne bi smel ovirati prometa (1. odstavek 278.člena pravil), posebno pozoren bi moral biti tudi na ravnanje voznika in na gibanje vozila (2. odstavek 278.člena pravil), za zaustavitev vozila pa bi moral izbrati tudi primerno mesto (3. odstavek 278.člena pravil). Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje pa izhaja, da vseh navedenih pravil tožnik ni spoštoval. Zato je materialnopravno pravilna odločitev, da je tudi sam soprispeval k temu, da je do nastanka škode prišlo in da znaša njegov prispevek 20 %.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Odškodnina, do katere je tožnik upravičen, mora biti v sorazmerju s številnimi poškodbami in dolgotrajnim mučnim zdravljenjem. Prisojena odškodnina v znesku 1.500.000,00 SIT je v skladu s tem. Prav tako je v skladu s sodno prakso v primerljivih primerih.
pridobitev z naturalizacijo - znanje slovenskega jezika
Sprejem v državljanstvo po 10. čl. ZDRS ni pravica posameznika, ampak le možnost, in se pozitivna odločba izda le, če so izpolnjeni vsi pogoji iz tega člena in če je individualni interes prosilca za pridobitev slovenskega državljanstva v skladu z nacionalnim interesom.
V pravnih sredstvih zoper sklep o obnovi postopka je mogoče navajati nova dejstva in nove dokaze samo v zvezi z obnovitvenimi razlogi in dokazi, na katerih temelji predlog za obnovo, ni pa mogoče predloga širiti z novimi navedbami in predlogi.
Nova dejstvi in novi dokazi po 9. točki 421.čl. ZPP morajo biti taki, da bi lahko bila na njihovi podlagi izdana za stranko ugodnejša odločba, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku. To pomeni, da so tedaj že morali obstajati, le da jih stranka iz upravičenih razlogov ni mogla uveljavljati (2. odst. 422.čl. ZPP).
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če organ, ki odloča o dovoljenju za nabavo orožja, v postopku ni izvedel vseh dokazov v zvezi z razlogi, s katerimi stranka utemeljuje svoj zahtevek (izrečene grožnje, pa čeprav le po telefonu, z vidika primerov, ki jih je stranka kot kazenski sodnik obravnavala).
Akt Stanovanjskega sklada RS o dodelitvi stanovanjskega posojila je dokončni posamični akt in se v postopku uporabljajo pravila splošnega upravnega postopka.
S pravnomočno kazensko sodbo je bil toženec obsojen, da je storil kaznivo dejanje hude telesne poškodbe s tem, da je 13.5.1989 na dvorišču stanovanjske hiše G. s pestjo udaril tožnika v predel brade, zaradi česar je tožnik izgubil ravnotežje ter pri udarcu z glavo na trda makadamska tla utrpel zlom lobanjskega dna, pretres možganov in krvavitev v desno ušesno votlino. Ob takem stanju ne more biti sporno, da je toženec povzročil škodno dejanje, zaradi katerega je tožniku nastala v tem postopku iztoževana škoda in so zato neutemeljena revizijska izvajanja o tem, da gre za nesrečen slučaj, pač pa je lahko sporen le obseg toženčeve odgovornosti. Ta obseg je glede na ugotovitve sodišč druge in prve stopnje, da je sicer začel prepir vinjeni tožnik že v kuhinji, da pa sta pravdni stranki nato nadaljevali s prerekanjem pred toženčevo hišo, kjer je toženec tožnika udaril pod brado in v posledici česar je ta padel in se težko telesno poškodoval, tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno določen na strani toženca v višini 75 %, zaradi česar je materialnopravno pravilna odločitev, da mora toženec povrniti tožniku 75 % njegove škode.
ZPPSL člen 83. ZDoh člen 15, 15/1, 16, 16/1, 19, 19-14.
dohodnina - davek od nagrade stečajnega upravitelja
Po določilu 3. alinee 1. odstavka 15. člena ZDoh je zavezanec za davek od osebnih prejemkov tudi tista fizična oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki prejema prejemke, dosežene na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi. Na tej podlagi dobljen prejemek je po četrti alinei prvega odstavka 16. člena ZDoh osnova za odmero davka. Glede na tako zakonsko ureditev je treba plačati davek po ZDoh tudi od nagrade, ki jo prejema stečajni upravitelj kot plačilo za opravljeno delo pri stečajnem dolžniku.
Napačno je stališče, da se od nagrade, izplačane stečajnemu upravitelju, ne plačuje davka od osebnih prejemkov glede na določilo 14. točke 19. člena ZDoh, ki izvzema od davka "nagrade, uvedene na podlagi zakona". Pri nagradi stečajnega upravitelja ne gre za tako uvedeno nagrado, temveč za plačilo opravljenega dela po prvem odstavku 83. člena ZPPSL, o čemer po določilu drugega odstavka odloča stečajni senat na podlagi odredbe o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave, ki jo je izdalo po pooblastilu tretjega odstavka 83. člena cit. zakona Ministrstvo za pravosodje. Navedena določba 14. točke 19. člena ZDoh o uvedeni nagradi se namreč nanaša na nagrade kot posebno častno priznanje za dosežke na podlagi ustvarjalnosti na področju avtorstva, tehničnih, gospodarskih, pedagoških in drugih dosežkov, kot so take številne nagrade uvedene s posebnimi zakoni. Nagrada stečajnega upravitelja nima s tem nič skupnega, temveč predstavlja le odmeno za konkretno opravljeno delo, ki ga mora opraviti stečajni upravitelj s skrbnostjo dobrega gospodarja.
S fiktivnim potrdilom o priglasitvi del ni bilo odločeno o zadevi, zato takšno potrdilo nima značaja upravne odločbe in zato tudi obnova postopka ni možna.
ZUP člen 218, 218/2, 246, 246/2. ZDoh člen 15, 15/1-3.
pritožba - ravnanje organa 2. stopnje - dohodnina od nagrade stečajnega upravitelja
Samo če organ 2. stopnje nima za odločitev podlage v spisih, opravi postopek po členu 246/2 ZUP in sicer sam, ali pa naloži izvedbo postopka organu 1. stopnje.
Nagrada, ki jo sodišče določi stečajnemu upravitelju, je osebni prejemek iz 3. alinee 1. odst. 15. člena Zakona o dohodnini. Njen prejemnik je zato zavezanec davka od osebnih prejemkov.
Po določilu 34. člena zakona o nepravdnem postopku (naprej ZNP) revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Pravica do revizije kot izrednega pravnega sredstva je torej po določbah ZNP izjema in ne pravilo. V drugem odstavku 111. člena ZNP, na katerega se vlagateljica revizije tudi sklicuje, je določeno, da je revizija dovoljena proti odločbi sodišča druge stopnje, s katero je bilo odločeno o stanovanjski pravici ali o pravici uporabe stanovanja. Toda tako zakonito določilo v ZNP pa je bilo sprejeto v času, ko je še veljal zakon o stanovanjskih razmerjih, ki je stanovanjsko pravico opredeljeval ne kot čisto premoženjsko pravico ampak kot pravico posebne vrste. Ob taki naravi stanovanjske pravice je zakonodajalec tudi v nepravdnem postopku (111. člen ZNP) dopustil revizijo proti drugostopnim odločbam, s katerimi se je odločalo o stanovanjski pravici ali pravici do uporabe stanovanja. Stanovanjski zakon (Ur. list RS, št. 18/91, naprej SZ), ki je že veljal v času, ko je predlagateljica v tem primeru sprožila obravnavani nepravdni postopek, pa stanovanjske pravice ne pozna več. Pozna le najemna razmerja, ki pa so po svoji pravni naravi premoženjska razmerja. Zato izpodbijana pravnomočna odločba sodišča druge stopnje ni odločba, s katero je bilo odločeno o stanovanjski pravici ali pravici do uporabe stanovanja v pomenu drugega odstavka 111. člena ZNP.
obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - denarna kazen
Ker šteje sklep vzpostavitev prejšnjega stanja kot nadomestno dejanje, zagrožena kazen ne more biti sredstvo, s katerim bi bilo mogoče dolžnico prisiliti v izpolnitev obveznosti. Zagrožena denarna kazen je torej lahko le sredstvo za preprečevanje ponovnih motilnih dejanj.
Ustava Republike Slovenije določa v 125. členu, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani na Ustavo in zakon. Tako določa tudi 1. odst. 3. člena Zakona o sodiščih. To pomeni, da sodišče, če ugotovi, da je podzakonski akt v nasprotju z Ustavo ali zakonom, svoje odločitve ne opre na podzakonski akt, ampak uporabi neposredno zakon.
URS člen 125.ZS člen 3, 3/1. ZPD člen 24. Pravilnik o uporabi Zakona o prometnem davku člen 34.b.
prometni davek - neskladje podzakonskih aktov z ustavo in zakonom
Ustava RS določa v 125. členu, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani na Ustavo in zakon. Tako določa tudi 1. odst. 3. člena ZS. To pomeni, da sodišče, če ugotovi, da je podzakonski akt v nasprotju z Ustavo ali zakonom, svoje odločitve ne opre na podzakonski akt, ampak uporabi neposredno zakon.
ZPD določa v 3. točki 1. odst. 24. člena, da je osnova za davek od prometa storitev - za agencijske, posredniške, zastopniške in komisijske storitve - ustvarjena provizija in drugo plačilo. Izpolnjevanja kakšnih posebnih pogojev za uporabo tako oblikovane davčne osnove ZPD ne določa. Po 1. odstavku 34.b člena Pravilnika pa je davčna osnova za agencijske, posredniške, zastopniške in komisijske storitve ustvarjena provizija ali drugo plačilo (nakazuje na določbo 3. točke 1. odst. 24. člena ZPD) samo takrat, če je naročnik storitve seznanjen z višino provizije in če je ta razvidna iz izdanega računa. Za določitev davčne osnove po 3. točki 1. odst. 24. člena ZPD je torej Pravilnik v 1. odst. 34.b člena očitno dodal dva pogoja, ki jih ZPD ne določa in za katera tudi izdajatelja Pravilnika ni pooblastil, da jih lahko določi s Pravilnikom.
Ker vrnitev nepremičnine v naravi nesporno ni možna, sta sodišči pravilno naložili povračilo dejanske vrednosti nasprotni udeleženki Mestni občini L., za katero ni dvoma, da zajema območje nekdanje O. L.-C., ki je bila ugotovljena kot prva prevzemnica nepremičnine. Mestna občina L. se ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je subjekt lokalne samouprave in ne družbeno politična skupnost po cit. določbi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Zakon o financiranju občin (Ur.l. RS, št. 80/94) v 29.čl. posebej omenja obveznosti občin zaradi odškodnin po sodnih sklepih v zvezi z Zakonom o denacionalizaciji in Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij.
Zaradi novih predpisov o lokalni samoupravi pa se ne sme poslabšati pravni položaj upravičenca do vrnitve zaplenjenega premoženja, kar je potrebno presojati v vsakem primeru posebej. Kolikor bi v konkretnem primeru prišlo v poštev za plačilo odškodnine več novih občin na območju občine, ki je prevzela zaplenjeno premoženje (kot se zatrjuje v reviziji), bi bil pravni položaj upravičenca varovan le ob nerazdelni odgovornosti vseh zavezancev.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 173, 174, 174/1, 177, 178, 178/1. ZVGLD člen 5, 5/3, 71, 71/5.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - kdaj je podana krivda - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - odgovornost lovske družine - visoka divjad
Divjadi na cesti (tudi visoke divjadi ne) v primeru njenega trčenja z motornim vozilom (ki seveda je nevarna stvar v smislu 173. člena ZOR) ni mogoče šteti za tak vzrok škode, za katerega odškodninsko odgovarja lovska organizacija (tista, ki gospodari z loviščem, v katerem je prišlo do škodnega dogodka), po načelu vzročnosti (173. člena ZOR) iz naslova imetništva nevarne stvari (1. odstavek 174. člena ZOR). V poštev pride le subjektivna ali krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke. Temeljni pogoj krivdne odškodninske odgovornosti je krivda, ki je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti (158. člen ZOR). V trditvenem gradivu tožeče stranke ni ničesar, kar bi kazalo na namenoma povzročeno škodo. Malomarnost tožene stranke bi bila lahko podana, če bi:
1) malomarno ravnala pri izvajanju tiste svoje dejavnosti, ki lahko vpliva na pogostost navzočnosti divjadi na cestah, ki so na območju lovišča, s katerim upravlja - še konkretneje na tistem delu ceste P-R, na katerem je prišlo do škodnega dogodka; in/ali
2) malomarno ravnala pri izpolnjevanju obveznosti, da prispeva k čimvečji prometni varnosti na tej cesti.