Če je stanovanjska pravica na stanovanju (za katero je lastnik sklenil najemno pogodbo s tujcem za nedoločen čas) bila pridobljena v zvezi z delom tujca v Sloveniji, v katerem le-ta z družino stanuje, in je bil na tem naslovu stalno prijavljen, dokler ni postal tujec, bi ta okoliščina lahko bila drug upravičen razlog za bivanje tujca v Sloveniji.
Za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja mora dnevni delovni migrant izpolnjevati pogoje, predpisane v 2. odst. 5. člena in v 4. odst. 6. člena Zakona o zaposlovanju tujcev.
pravica do povračila škode - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - vsebina obveznosti
Materialnopravna presoja ni možna, če se v postopku ne ugotovijo vse pravnorelevantne okoliščine. V tem primeru ni bilo ugotovljeno, kakšen dogovor naj bi pravdni stranki sklenili in kakšne obveznosti naj bi druga toženka prevzela (ko se govori v razlogih sodb le o toženkinem interesu na preselitvi tožnikove dejavnosti na drugo lokacijo, o njeni obljubi pomoči tožniku pri iskanju druge lokacije, pri čemer pa ni bilo sporno, da toženka ni bila lastnica ali uporabnica spornega zemljišča), ter česa od dogovorjenih obveznosti naj bi druga toženka ne izpolnila, pri čemer pa je ostal odprt tudi obseg iztoževanih stroškov, ker okoliščine za glavni tožnikov izdatek - ureditev zemljišča, niso bile pojasnjene. Te okoliščine je potrebno ugotoviti tako v primeru, da tožnik iztožuje povrnitev stroškov na pogodbeni podlagi (kot je bilo stališče sodišča prve stopnje) kot v primeru, da jih tožnik opira na odškodninsko podlago (člen 262 in naslednji ZOR), ker da toženka ni izpolnila prevzetih obveznosti (kot je verjetno mislilo sodišče druge stopnje).
varstvo lastninske pravice - imisije - negatorna tožba
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da glede na dosedanje ugotovitve tožnik ni upravičen zahtevati opustitve celotne toženčeve dejavnosti (pranja ter popravila avtomobilov in kmetijskih strojev). Okoliščina, če toženec za opravljanje dejavnosti nima potrebnih dovoljenj, ni odločilna, saj bi tožnik tudi v tem primeru lahko dosegel varstvo pred vznemirjanji le, kolikor bi ta presegala krajevno običajno mero. Zatrjevane motnje niso take narave, da bi predstavljale direktne imisije, za katere velja 2.odst. 5.čl. ZTLR.
Kolikor je bilo v postopku na podlagi izvedeniškega mnenja ugotovljeno, da toženec s svojo dejavnostjo povzroča prekomeren hrup na tožnikovi nepremičnini, v tem obsegu je bilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodeno. Za odločanje o tem, kakšne toženčeve opustitve bi bile potrebne za odpravo drugih zatrjevanih motenj, pa tožnikov tožbeni zahtevek ni nudil podlage.
prometni davek - davčna oprostitev za storitve življenjskega zavarovanja - storitve zavarovanja v mednarodnem transportu
Davek od prometa storitev je treba plačati tudi od storitev življenjskega zavarovanja - praviloma po 5% davčni stopnji. Za zavarovalne storitve veljajo davčne oprostitve po 2. in 5. točki 21. člena ZPD.
Tožnikovo revizijsko stališče, po katerem udeleženec v prometu ni dolžan pričakovati in predvidevati napačnih ravnanj drugih, ni sprejemljivo. Od okoliščin vsakega primera je odvisno, kakšne možnosti ima udeleženec v prometu za predvidevanje napačnega ravnanja drugega. Če je v konkretnih razmerah kršitev mogoče pričakovati, je vsakdo dolžan ukreniti vse, da prepreči nastanek škode (45.čl. Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa in 16.čl. ZOR). Načelo zaupanja, na katerega se sklicuje tožnik, velja le v skladu z načelom defenzivne vožnje.
1. Če pogoji iz 7. člena ZPD niso izpolnjeni, davčne oprostitve ni mogoče uveljavljati, čeprav kakšne druge okoliščine kažejo, da morda vendarle ni šlo za prodajo končnemu potrošniku.
2. Izvajalec prometa proizvodov oziroma storitev mora voditi evidence, ki zagotavljajo vse podatke, ki so odločilni za oblikovanje ustrezne davčne osnove ter za obračun prometnega davka. Če tega ne stori, bo davčni organ uporabil v omenjeni namen najverjetnejše podatke.
3. V računskem upravnem sporu odloča sodišče praviloma na podlagi dejanskih okoliščin, ugotovljenih v upravnem postopku. Če pri tem ugotovi, da je prišlo v upravnem postopku pri ugotavljanju dejanskega stanja do napak, ki so navedene v 2. odst. 39. člena ZUS, izpodbijano odločbo odpravi.
Pravni teoretiki so si edini, da je ustna oporoka izredna oblika oporoke, ki jo more izjaviti oporočitelj le v izrednih razmerah pred dvema istočasno navzočima pričama. Izredne razmere, ki so objektivne ali (in) subjektivne, so po stališčih pravnih teoretikov questio facti, torej vprašanje okoliščin konkretnega primera. Težišče pri presoji izrednih razmer pa je na stanju v trenutku, ko se je oporočitelj odločil za izjavo ustne oporoke. Zgoraj navedena materialnopravna podlaga in teoretično razumevanje le-te, po presoji revizijskega sodišča v tem primeru nista bila ustrezno upoštevana pri odločanju na drugi in prvi stopnji, ker se je neutemeljeno upoštevalo širše časovno obdobje oporočiteljičinega zdravljenja, pri ocenjevanju ali so bile podane izredne razmere pa poudarilo tehnične možnosti (predvsem objektivnega značaja) na škodo subjektivnega stanja oporočiteljice v trenutku, ko ji je 1.12.1989 dr. Horvat, grobo kot se je sam izrazil, predočil brezizhodnost njenega stanja, ki se je končalo z oporočiteljičino smrtjo na 13. dan po tem trenutku. V zvezi s temi izvajanji je opozoriti tudi na sodno prakso, ki je že zavzela stališče, da je ocena obstoja izrednih razmer in vprašanje ali se lahko ustni oporoki prizna veljavnost, odvisna od okoliščine, če se je zapustnik nahajal v takem položaju, da osebno ni bil sposoben sestaviti normalne oporoke, pa čeprav so obstajale objektivne možnosti za njeno sestavo; ali: izredne razmere niso samo objektivne, temveč tudi subjektivne okoliščine v osebi oporočitelja. Vzrok in čas nastanka takih subjektivnih izrednih razmer pa nista pomembna itd.
Kratko stališče v obeh izpodbijanih sklepih, da brez dokaza z izvedencem geometrom postopka ni mogoče končati, ne pomeni zadostne obrazložitve za odločitev o ustavitvi postopka. Pri taki odločitvi po večletnem postopku s tremi izvedenci bi bilo nujno treba analizirati stanje zadeve in pojasniti, zakaj dosedanja izvedeniška mnenja sodišču ne omogočajo odločitve.
Po določilu drugega odstavka 80. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) sme druga stranka po lastni izbiri, če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je prejela aro, zahtevati bodisi izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, ali povrnitev škode in vrnitev are, ali pa vrnitev dvojne are. Pravico izbire med navedenimi možnostmi, ima stranka, ki je pogodbi zvesta. Tožnik se je v tem primeru odločil za pravico do vrnitve dvojne are. Ker je bilo - med ostalimi okolnostmi - ugotovljeno, da je za neizpolnitev kupoprodajne pogodbe odgovoren toženec, je bil utemeljen tožnikov zahtevek, da mu mora toženec vrniti dvojno aro.
ZZZDR člen 183, 200, 201, 202, 203, 204, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224.ZUP člen 49.
skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - lastnost stranke v postopku
Postopek postavitve začasnega skrbnika je namenjen izključno varstvu pravic in pravnih koristi osebe, ki se postavlja pod skrbništvo. V tem postopku ima položaj stranke samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in oseba, ki je postavljena za skrbnika in s tem prevzema pravice in dolžnosti, postopek postavitve skrbnika pa se vodi po uradni dolžnosti (216. in 219. člen ZZZDR). Pri imenovanju začasnega skrbnika pristojni organ sicer upošteva želje zavarovančevih bližnjih sorodnikov, če je to v korist varovanca (183. člen ZZZDR), vendar ti sorodniki, tudi če sodelujejo v postopku, v njem ne varujejo svojih pravic in pravnih koristi.
premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - upravičenci do denacionalizacije - pravična odškodnina
Kolikor je bila pogodba sklenjena pred uskladitvijo določb o odškodnini z ustavo iz leta 1963, bi bila predlagateljica upravičena do denacionalizacije, če bi dokazala okoliščine sklenitve pogodbe iz 5.čl. ZDen. Pri presoji, če je bila sklenitev pogodbe odraz prave volje prodajalca, bi bilo treba ugotoviti in skrbno pretehtati vse objektivne in subjektivne okoliščine, ki so privedle do odločitve o sklenitvi pogodbe.
ZDen člen 31, 32, 32/2.ZSKZ člen 14, 14/3.ZUP člen 140.
vračanje nepremičnin v last pravnih oseb - zavezanec za vrnitev nepremičnine
Če je gozdna parcela pozidana, ne more biti zavezanec za vrnitev Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, temveč občina, na katere območju se nepremičnina nahaja.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - vrednost točke
Kljub temu, da je upravni organ pri izračunu višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča uporabil vrednost točke, določene za preteklo leto, s tem ni prizadel pravice zavezanca, da gre za trajno obveznost.
pogodba namesto razlastitve - začasna prepoved prometa z nepremičninami 1990
Sporna menjalna pogodba je bila sklenjena dne 16.5.1990, ker obveznost njene predložitve javnemu pravobranilcu ni odlagala njenega nastanka (veljavnosti njene sklenitve). Tudi po razlastitvenem zakonu namreč javni pravobranilec ni odobril pogodbe, sklenjene namesto razlastitve, ampak je imel le pooblastilo za njeno izpodbijanje (2. odstavek 59. člena). Že zato tožene stranke s sporno pogodbo niso niti mogle kršiti šele pozneje predpisane začasne prepovedi prometa z nepremičninami, s katerimi so razpolagale družbenopolitične skupnosti - to je tiste prepovedi, na katero se je v tožbi sklicevala tožeča stranka in ki je bila predpisana z 2. odstavkom 1. člena Zakona o začasni prepovedi sečnje itd. (Ur. l. RS 26/90). Ta zakon je začel veljati 7.7.1990, potem ko je bila sporna pogodba (dne 16.5.1990) že sklenjena.
ZUP člen 4.ZZDej člen 3, 7, 9, 10, 13, 14, 15, 16. Uredba.
ukrep tržnega inšpektorja
Po predpisih, ki so veljali v času odločanja prvostopne tržne inšpekcije (27.10.1993), med obrtno dejavnost - optika ni uvrščena tudi zdravstveno-okulistična dejavnost (optometrija). Slednja namreč po ZZDej in po enotni (standardni) klasifikaciji dejavnosti sodi med zdravstveno dejavnost in ne obrtno - optično dejavnost.
Lastnost prizadete stranke v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja ugotavlja upravni organ v vsakem primeru posebej, odvisno od vpliva objekta na okolico, kajti le na podlagi obstoja konkretnih okoliščin lahko organ ugotovi, katere pravice ali pravne koristi varuje prizadeta oseba, zaradi česar ji prizna lastnost stranke.
Če je prenos nepremičnine na novega lastnika v zemljiški knjigi opravljen preden sta stranki sporazumno razdrli pogodbo, ki je bila podlaga za vpis, ni zakonskega pogoja za vračilo plačanega davka na promet nepremičnin.