razpolaganje z vojaškimi stanovanji po 25.6.1991 - zamenjava stanovanj - obe stanovanji iz stanovanjskega sklada JLA
Če ni bilo soglasja stanodajalca za zamenjavo stanovanja, to ni imelo za posledico nezakonitosti pogodbe o zamenjavi, kot to zatrjuje tožeča stranka. Med imetnikoma stanovanjske pravice je bila pogodba veljavna, stanodajalec pa je imel v takem primeru legitimacijo za izpodbijanje pogodbe (5. odstavek 25. člena ZSR). S tožbo je moral stanodajalec kot toženca zajeti obe pogodbeni stranki, zahteval pa je lahko le vzpostavitev stanja pred izpolnitvijo pogodbe, ne pa izpraznitve stanovanja. Glede na navedeno izpraznitvenemu zahtevku tožeče stranke, ki med postopkom tudi nikoli ni zatrjevala, da naj bi bili podani razlogi za odklonitev soglasja po 3. odstavku 23. člena ZSR, ni bilo mogoče ugoditi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti - tožnica sestra predsednika sodišča
Med primere 68. člena ZPP je mogoče uvrstiti tudi obravnavani primer spričo razloga, ki ga je navedlo sodišče prve stopnje, se pravi, ko je v pravdi stranka sestra predsednika sodišča na katerem naj bi tekel postopek. Utegnil bi se namreč poroditi dvom o korektnosti celotnega postopka in nepristranskosti odločanja. Da se takšen dvom ali sum preprečita, je smotrno, da teče postopek v tej zadevi pred drugim sodiščem.
bistvena zmota - pogodba poslovno nesposobne osebe
Izhodišče za uporabo določb ZOR, nanašajočih se na obstoj prave pogodbene volje in poslovne sposobnosti tožnice je torej ugotovljena dejanska podlaga. Ta pa ne omogoča niti uporabe določb 61. člena ZOR o bistveni zmoti, niti določbe 56. člena ZOR o pogodbi poslovno nesposobne osebe. Tožnica se je namreč za sklenitev osporavane pogodbe (skupaj s kupoprodajno pogodbo z dne 15.6.1992) dalj časa in očitno s premislekom odločala. Pri tem sodišče druge stopnje posebej izpostavlja nedoslednost njene trditvene podlage: kupoprodajna pogodba z dne 15.6.1992 naj bi bila sklenjena ob njeni polni poslovni sposobnosti, sporna darilna pogodba pa le nekaj dni kasneje v zmoti in ob omejeni poslovni sposobnosti kot posledici poškodbe glave v maju 1992, torej pred sklenitvijo obeh pravnih poslov.
prometni davek - davek od prometa storitev zavarovanja
Davek od prometa storitev je treba plačati tudi za storitve: - življenjskega zavarovanja; - zavarovanja pošiljk v mednarodnem prometu (če sta pogodbeni stranki domači osebi in je tudi uživalec zavarovalnine domača oseba; - prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
obseg povrnitve gmotne škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček
Za opredelitev vrednosti poškodovanega vozila kot podlage za izračun odškodnine je pravno relevantna strokovna cenitev glede stanja vozila ob škodnem dogodku, ne glede na to, kdaj in za koliko je tožnik avtomobil kupil.
Izvajanje plačilnega prometa preko Agencije za plačilni promet (APP) je posebni upravni postopek.
Upnik je pooblaščen, da bianco akceptni nalog izpolni v celoti, razen podpisa dolžnika. APP je pooblaščena pri vnovčevanju akceptnega naloga preverjati le formalno pravilnost, ne pa vsebine naloga.
Zavrnitev akceptnega naloga po APP je dopustna le zaradi neodprave pomanjkljivosti, na katere je APP predlagatelja posebej opozorila.
ZZ člen 65.ZOR člen 50, 61, 103.SZ člen 4, 4/2, 4/2-2, 40, 62.
najemna pogodba - stanovanjska najemnina - kdaj je predmet določljiv - bistvena zmota - ničnost
S tem, ko je drugotožena stranka kot upravljalec stanovanjskega sklada v lasti ustanovitelja oziroma prvotožene stranke (65. člen ZZ), sklenila s tožnikom, ki mu je bila s sklepom njenega organa naložena izpraznitev stanovanja, najemno pogodbo za določen čas in za neprofitno najemnino, zagotovo ni kršila njegove interese. Pogodbe se sklepajo, da bi se z njimi dosegli učinki oziroma posledice, ki jih pogodbeniki hočejo. Navedena pogodba pa dosega natanko tisti rezultat, ki ga je tožnik s svojo prošnjo za podaljšanje izselitvenega roka hotel, zato je ni upravičen izpodbijati. Enaki razlogi veljajo tudi glede revizijske navedbe, da predstavlja obravnavana najemna pogodba razpolaganje v nasprotju z interesi delavcev zavoda in da je zato v nasprotju z določilom 65. člena ZZ. Z metodologijo za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, so določene vse kalkulativne osnove za izračun najemnine. Tožnikovo kasnejše spoznanje, da bi prišlo po uveljavitvi SZ, v primeru, če sklepa svojega delodajalca o prenehanju stanovanjskega razmerja ne bi spoštoval in se ne bi izselil, pa tudi ne zaprosil za podaljšanje roka izselitve, do legalizacije njegovega protipravnega položaja (kar je pravzaprav v ozadju sprožitve te pravde), ne more biti pravno upoštevana napaka volje oz. zmota.
ZAPPNI člen 4, 4/1, 6, 6/2, 8, 8/1, 38, 38/1, 46, 53, 53/2, 53/3, 56, 56/1. Navodilo o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa preko APPNI člen 23, 23/2, 24. ZUS (1977) člen 10, 10/1-1, 40, 40/1.ZUP člen 68.ZOR člen 10.
kontrola plačilnega prometa - pravno varstvo v upravnem postopku - nadziranje kot poseben upravni postopek po ZAPPNI - akceptni nalog - zavrnitev naloga za plačilo - sestavine akceptnega naloga - dispozitivnost določb o akceptnem nalogu - upravičenec za izpolnitev akceptnega naloga
Agencija lahko vrne (in nato zavrne) akceptni nalog le, če ima res kakšne formalne pomanjkljivosti, če se na primer številka računa ali imena strank ne ujemajo ali niso točni. V danem primeru ne drži, da bi akceptni nalog moral vsebovati podatek o upnikovi firmi, kot je bila registrirana ob izdaji akceptnega naloga. Ne drži namreč izvajanje agencije, da je samo dolžnik pristojen izpolniti akceptni nalog s spornima podatkoma (in drugimi podatki, razen overitve in podpisa upnika).
Res je določeno v prvem odstavku 38. člena ZAPPNI, da dolžnik vroči upniku akceptni nalog z vpisanim datumom dospelosti, in v drugem odstavku 23. člena navodila še celo več, da dolžnik izpolni tudi kraj in datum izdaje naloga (in da ga podpiše). Toda teh določb ni mogoče šteti za kogentne, temveč so nasprotno dispozitivne narave, kar izhaja iz osnovnega načela avtonomije volje strank iz 10. člena ZOR, da je namreč stvar pogodbenih strank, dolžnika in upnika, da po lastni presoji urejata pogodbena in sploh medsebojna razmerja.
Pristavek k firmi pravne osebe: "v likvidaciji" ne predstavlja spremembe firme, temveč le zakonsko obvezen dodatek iz 376. člena Zakona o gospodarskih družbah. Pravna osebnost in istovetnost pravne osebe ni s tem dodatkom v ničemer prizadeta ali spremenjena, gre za popolnoma isti subjekt, kar mora upoštevati tudi agencija pri izvajanju plačilnega prometa.
Akti, s katerimi se ureja režim uporabe javnih cest, so splošni akti, saj se nanašajo na nedoločeno število uporabnikov cest. Le izjemoma zakon dopušča, da v določeno prometno ureditev poseže s svojim aktom pristojni upravni organ (85. člen zakona o cestah). Tudi po določbah 85. člena zakona o cestah niti posameznik niti skupina oseb ne morejo imeti položaja stranke v postopku odrejanja prepovedi prometa za posamezne vrste vozil.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Revizija je dovoljena le, če izpodbijani del pravnomočne sodbe presega v 382. členu ZPP navedeni znesek. Ker se je v obravnavanem primeru začel postopek (185. člen ZPP) že v času veljavnosti spremembe tam limitirane mejne vrednosti (9. člen zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov - Ur. list RS, št. 55/92), ki je opredeljena z zneskom 80.000,00 SIT, pa obvelja, da te vrednosti še izpodbijani (sporni) del pravnomočne sodbe (znesek 76.480,00 SIT) ne presega.
Zakon o službi v oboroženih silah člen 218, 218/1-1, 218/2. Ustava SFRJ člen 239, 239/2, 240, 240/1, 240/2. URS člen 2, 123, 123/1. UZITUL člen 1.Zobr člen 19, 19/1. ZUKZ člen 28, 28/1.
odgovornost države - služenje vojaškega roka - škoda nastala v JLA - pasivna legitimacija RS
Za škodo, ki jo je pretrpel državljan RS med služenjem vojaškega roka v zvezni armadi, odgovarja zdaj Republika Slovenija, in sicer ne glede na to, na katerem ozemlju je bil škodni dogodek.
ZTSPOZ člen 99, 102, 102/1, 105, 107. ZTVCP člen 158, 160, 160/1. ZZav člen 117. ZPOZ člen 51.
odgovornost za škodo, ki jo povzroči znano vozilo, zavarovano v tujini
Dokler je obstajala država SFRJ nobeno vozilo registrirano na ozemlju te države ni bilo vozilo tuje registracije.
Ni mednarodnega elementa, ki bi temeljil na kakšni drugi zakonski ali pogodbeni obveznosti prve toženke. Z zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu (Ur. list RS, št. 70/94 - ZOZP), s katerim so se prenehale uporabljati določbe med drugim 83. do 110. člena ZTSPOZ (51. člen ZPOZ), ni v prehodnih ne v katerih drugih določbah zajeto morebitno urejanje škodnih primerov, ki bi izvirali iz časov veljavnosti ZTSPOZ, ko je SFRJ še obstajala. Pravkar povedano velja tudi za zakon o zavarovalnicah (Ur. list RS, št. 64/94 - ZZav), s katerim so se prenehale uporabljati določbe ZTSPOZ razen tistih, za katere je pozneje določil omenjeni ZPOZ, da se ne uporabljajo več (117. člen ZZav). Med postopkom je bilo tudi ugotovljeno, da zavarovalne organizacije ali zavarovalni biroji nekdanjih republik niso sklenili sporazuma o likvidaciji škod, nastalih pred razpadom SFRJ. Problemi nelikvidiranih škod, ki so zasebno pravne narave, seveda tudi ne sodijo med razmerja, ki jih je uredil ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).
SZ člen 117, 128, 128/2, 148, 148/2. ZSR člen 7, 7/1, 60, 60/3.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prazna družinska hiša - porušena hiša - hiša v tuji državi
Ob dejanskih ugotovitvah, da je tožničina novogradnja zaradi vojnih dogodkov povsem uničena, vrhu tega pa še začeta na območju, ki je s tožničinega vidika pod oblastjo tuje države, takšno stanje pa je bilo v času, ko je tožnica podala zahtevo za odkup stanovanja po privatizacijskih predpisih, nikakor ni mogoče šteti, da bi šlo za nedograjeno stanovanjsko hišo niti ne, da je hiša sploh v gradnji. Čim ni tega pogoja, seveda ne gre za to, da bi bilo mogoče tožnici odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov po določbah ZSR.
Delodajalec lahko zahteva od kandidata za zaposlitev samo izpolnjevanje tistih posebnih pogojev, ki jih je navedel pri prijavi prostega delovnega mesta pri zavodu za zaposlovanje.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje - vrednotenje deleža vsakega zakonca - pomen odplačevanja kreditov
Obravnavano stanovanje je bilo, na predlog tožnice, po razvezi zakonske zveze, vknjiženo v zemljiško knjigo kot solastnina pravdnih strank z enakim deležem. Tožničina trditev, da je po razvezi zakonske zveze sama odplačevala kredite, tudi če bi bila dokazana, ne bi vplivala na velikost toženčevega solastninskega deleža. Po razvezi zakonske zveze in po vknjižbi solastninskih deležev v zemljiško knjigo sta namreč oba bivša zakonca obdržala obveznost odplačevanja kreditov v sorazmerju s svojim deležem na pridobljenem skupnem stanovanju. Zato tistemu, ki plača tudi za drugega, pripada le obligacijski zahtevek, nikakor pa ne zahtevek na spremembo solastninskega deleža.
premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - darilna pogodba - primerjava z razlastitveno odločbo
Nesprejemljivo je revizijsko razglabljanje o tem, kaj bi se zgodilo, če bi bila denacionalizacijskemu upravičencu izdana razlastitvena odločba in kakšne pravne učinke bi imela odškodnina, ki bi bila določena na njeni podlagi. Predmet tega postopka je darilna pogodba in njegov smoter je ugotoviti, ali je bila sklenjena zaradi grožnje, sile ali zvijače. Zakon namreč ne nalaga, da je potrebno ugotoviti, kakšna odločba in s kakšnimi učinki bi bila sicer izdana, če do pogodbe ne bi prišlo. Dejanje odvzema premoženja je bilo tako ali tako storjeno že poprej. Izpodbijani sklep tudi ne jemlje kot relevantne okoliščine, da bi bil sicer uporabljen takrat veljavni zakon o razlastitvi, kar resda omenja prvostopni sklep, vendar v povezavi z ugotovitvijo, da so bili prizadeti lastniki v brezizhodnem položaju, pritisnjeni ob zid.
V takem primeru kot je obravnavani (oškodovanec naknadno izve za drugačen - večji obseg in drugačno - hujšo naravo poškodb), pa po mnenju revizijskega sodišča ni povsem izključeno, da lahko pride do novega (ali vsaj intenzivnejšega) trpljenja oškodovanca zaradi posledic škodnega dogodka ali pa celo do poslabšanja zdravstvenega stanja oškodovanca (na telesnem in psihičnem področju), in s tem do nastanka nove negmotne škode.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Tožnica trpi duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti, ki so posledica njene prizadetosti na telesnem področju. Kot trajna posledica škodnega dogodka je tožnici ostala otrplost brade in leve strani obraza, izguba petega spodnjega zoba na levi strani, omejeno odpiranje ust, omejena gibljivost vratu, oslabljena moč leve goleni in zatekanje te goleni. Njene življenjske aktivnosti so zmanjšane za 26 %, podana pa je tudi invalidnost I. kategorije, vendar pa ne le zaradi posledic nezgode, ampak tudi zaradi težav, ki jih ni mogoče pripisati posledicam nezgode. Ob upoštevanju navedenih okoliščin in dejstva, da je do škodnega dogodka prišlo leta 1986, ko je bila tožnica stara 35 let, bo po presoji revizijskega sodišča znesek 1.500.000 SIT tožeči stranki omogočil, da si z njim pridobi določeno zadovoljstvo v življenju, s katerim si bo, kolikor je to mogoče, ublažila duševne bolečine, ki jih trpi zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.