Roka 1 leta iz 50. čl. CZ za realizacijo obveze izvoza, carinski organ ne more podaljšati. Če je stranka ob uvoznem carinjenju uveljavljala 50. čl. CZ, pri obračunu uvoznih davščin po uradni dolžnosti na dan poteka roka za izvoz (1 leto) ni mogoče uveljavljati drugih ugodnosti, kot so bile uveljavljene ob uvozu (254. in 255. člen CZ).
dalj časa trajajoča izvenzakonska življenjska skupnost - krog zakonitih dedičev - prvi dedni red - potomci in zakonec pokojnika
Za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti morajo biti po določbi 12. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR - izpolnjeni trije pogoji. Med partnerjema mora obstajati življenjska skupnost, ta skupnost mora trajati dalj časa, podane pa ne smejo biti okoliščine, zaradi katerih bi bila morebitna zunajzakonska skupnost med partnerjema neveljavna.
Na vprašanje, ali je obstajala "dalj časa trajajoča" skupnost je potrebno odgovoriti v vsakem konkretnem primeru posebej, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega odnosa in intenzivnosti konkretnega odnosa.
Pravna posledica zakonske zveze (in z njo izenačene zunajzakonske skupnosti) je tudi dedna pravica, saj je v 2. odst. 10. člena zakona o dedovanju - ZD - določeno, da dedujeta drug po drugem kot zakonca tudi moški in ženska, ki živita v zunajzakonski skupnosti. Zakonec pa je zakoniti dedič zapustnika in deduje v prvem dednem redu (11. člen ZD).
delovno razmerje pri delodajalcu - pogodba o zaposlitvi
Če delavec in zasebni delodajalec nista sklenila pogodbe o zaposlitvi, delavec pa delo opravlja na podlagi predhodnega dogovora, sodišče odloči ali je bilo vzpostavljeno delovno razmerje ali ne, upoštevajoč pri tem, v kakšni meri so se izpolnjevale medsebojne pravice in obveznosti, ki so značilne za delovno razmerje.
denarna nadomestila v zvezi z zaposlitvijo - pravica do nadomestila plače
Ker je po ugotovitvah zavod za zaposlovanje prenehal voditi evidenco o revidentu kot iskalcu zaposlitve, ko mu je poteklo delovno dovoljenje, ni bilo več razloga, da bi se revident javljal zavodu, zato tudi ni bilo več pogojev za izplačevanje nadomestila plače.
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije - revizijski razlogi - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Revizijsko sodišče je vezano na ugotovitve pravno odločilnih dejstev nižjih sodišč, zato jih tožeča stranka z revizijo ne more izpodbiti (tretji odstavek 385. člena ZPP). Iz ugotovljenih pravno relevantnih dejstev pa je razvidno, da je imel tožnik - tudi po 18.7.1991 -
status aktivnega pripadnika bivše JA in sicer vse do dneva razrešitve to je 31.12.1991. Zato ostanejo neupoštevne vse revizijske navedbe, ki se nanašajo na okoliščine, da naj bi bil tožnik po 18.7.1991 na dejanski razpolagi.
Če je prvostopni organ tožene stranke ugotovil, da ima tožničina vloga pomanjkljivosti zaradi katerih je ni mogoče obravnavati ali, da je nerazumljiva, bi moral ravnati po določilu prvega odstavka 68. člena ZUP. Kadar je zahtevek stranke nejasen ali nepopoln, zlasti še tedaj, kadar gre za zahtevek neuke stranke, mora uradni organ pozvati stranko, da pojasni in opredeli svoj zahtevek. Organ zavoda, ki vodi postopek, ne more sam presoditi ali predpostavljati smisla (domnevno) nejasnega zahtevka.
Čas prebit v delovnem razmerju, tako v obdobju pred uveljavitvijo tega zakona kot tudi kasneje, se je lahko vštel v zavarovalno dobo, ker se je ta ugotavljala samo na podlagi delovnega razmerja, ne pa na podlagi prijave v zavarovanje ali plačanega prispevka iz tega naslova. Neprijava v zavarovanje in neplačilo prispevkov samo po sebi še nista dokaz za obstoj delovnega razmerja.
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije
Glede na določbe 73. člena ZDSS revizija ni dovoljena v sporu o razrešitvi tožnika z delovnega mesta pomočnika direktorja za organizacijo poslovanja. Dovoljena pa je zoper tisti del, ki se nanaša na razporeditev.
ZPIZVZ člen 16, 17, 97. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija predčasne starostne vojaške pokojnine - način zmanjšanja predpisane starostne meje
Pogoji za pridobitev predčasne starostne pokojnine vojaškega zavarovanca so po 16. členu omenjenega zakona določeni z dopolnitvijo 35 let pokojninske dobe ob dopolnitvi minimalne starosti 55 let. Znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ureja zakon v 17. členu. Ta določba omogoča, da se vojaškemu zavarovancu, ki je opravljal določene dolžnosti, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, starostna meja za pridobitev pravice do predčasne starostne pokojnine, določene v 16. členu, zniža.
Znižanje je sorazmerno skupni zavarovalni dobi iz naslova povečanja in določeno v 97. členu. Način zmanjšanja predpisane starostne meje pa je po omenjeni zakonski določbi predpisan s polnimi leti.
akontacija vojaške pokojnine - obnova postopka - odločanje o obnovi - učinkovanje ex tunc - razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe
Dopolnitev izreka sporne odločbe tožene stranke s strani drugostopenjskega organa ni tak poseg, ki bi pomenil glede na to, da se je zoper prvostopenjsko odločitev pritožil samo sedanji revident, reformatio in peus. Odločitev, da se odločba prvostopenjskega organa odpravi, bi brez dodatnih določb imelo za revidenta bistveno bolj neugodne posledice, kot jih ima zaradi dopolnitve izreka. Odprava odločbe namreč vedno deluje retroaktivno (ex tunc), to je nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala. Zaradi tega se odpravijo pravne posledice, ki so iz take odločbe nastale, to pa teoretično lahko pomeni tudi vrnitev vseh že prejetih izplačil, saj se z odpravo odločbe vzpostavlja pravno stanje, ki je bilo pred izdajo take odločbe. Zato je drugostopenjski organ izrek dopolnil s tem, da je zahtevek potem, ko je bila obnova dovoljena, zavrnil, glede učinkovanja in pravnih posledic nove odločitve pa pravilno uporabil določbo prvega odstavka 271. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem tudi odločba izdana v obnovi postopka učinkuje v primeru uvedbe obnove po uradni dolžnosti od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe. Zato o spremembi v škodo pritožnika v tem primeru ni mogoče govoriti.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - rok za vložitev - likvidacija subjekta vpisa
Uveljavljanje ničnosti vpisa v sodni register se nanaša na ničnost sodne odločbe, za kar določa zakon o sodnem registru (enako prej zakon o postopku za vpis v sodni register) razloge, roke in posledice, ki so različni od razlogov in posledic ničnosti pogodb po Zakonu o obligacijskih razmerjih. Za odločitev v tem sporu je posebno pomembna razlika v posledicah ničnosti. Po 104.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih nična pogodba nima učinkov in morata pogodbenika vrniti eden drugemu vse, kar sta prejela na podlagi take pogodbe. Po 42.čl. Zakona o sodnem registru pa mora sodišče po pravnomočnosti sodbe, s katero se ugotovi ničnost vpisa, po uradni dolžnosti začeti postopek likvidacije subjekta vpisa.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - nezmožnost za delo - denarna renta - brezposelnost
Za povrnitev premoženjske škode v obliki denarne rente se predpostavlja ugotovitev, ki se nanaša na poškodovančevo vsaj delno nezmožnost za delo in izgubo zaslužka ali na trajno povečane potrebe - srednje pa se morajo posledično odražati v denarni vrednosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Tožeča stranka je vložila tožbo pri Okrožnem sodišču v N., ki je glede na obseg spornega premoženja pristojno za odločanje o njenem zahtevku. Kot je razvidno iz dopisa Okrožnega sodišča v L., ima tudi to sodišče težave z vročanjem (l.št. 39 spisa). Drugih podatkov, ki bi bili lahko podlaga za sklepanje, da bi se postopek pred Okrožnim sodiščem v L. lažje in hitreje končal, pa v spisu ni.
varstvo lastninske pravice - domnevni lastnik - močnejši pravni naslov
Toženčeva dobrovernost ni bila izpodbita. Njegov položaj zemljiškoknjižnega lastnika parcel, ki izvršuje posest z gospodarskim izkoriščanjem parcel, je močnejši od položaja tožnikov, ki niso zemljiškoknjižni lastniki in nimajo posesti. Močnejšo pravico bi tožniki lahko izkazali z nastopom priposestvovanja. Tega niso uspeli dokazati.
varstvo lastninske pravice - rei vindicatio - neveljavnost pogodb - uveljavljanje ničnosti
Ker ima toženec tožničino nepremičnino v posesti, ima tožničin zahtevek na izročitev posesti podlago v 37.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Pritrditi je treba sodišču druge stopnje, da se toženec v tem postopku ne more uspešno sklicevati na nedovoljeno gradnjo stavb, katerih izpraznitev zahteva tožnica kot lastnica. Sodišče tu ne more presojati veljavnosti kupne pogodbe ter pravilnosti vpisov v kataster in zemljiško knjigo, ne na toženčev ugovor ne po uradni dolžnosti. Za izbris vpisane lastninske pravice v zemljiški knjigi določa Zakon o zemljiški knjigi (Ur.l. RS, št. 33/95) poseben postopek. Uporaba določbe 109.čl. ZOR, na katero se opira toženec, tako ne pride v poštev.
Višino pravične denarne odškodnine za posamezne odškodninske postavke mora sodišče določiti v skladu s pogoji, ki jih določata 200.čl.in 203.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Pri tem je treba upoštevati tudi razpone, v katerih se po uveljavljeni sodni praksi priznavajo odškodnine za posamezne vrste negmotne škode od najblažjih stopenj do katastrofalnih škod.
Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev člen 8, 12.ZOR člen 103.
prednostno upravičenje za oddajo zemljišča v uporabo - ničnost pogodbe
Prednostna pravice za oddajo zemljišča v uporabo po določbah zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, je pogojena z namenom upravičenca, da bo na zemljišču zidal stanovanjsko ali poslovno stavbo. Če ta pogoj ni izpolnjen, navedeni upravičenec ne more z uspehom očitati ničnosti pogodbi, s katero je zemljišče oddano drugemu.