Tožnikovo subjektivno dojemanje odvzema svobode ga opravičuje do višje odškodnine, vendar ne toliko, kot sta določili sodišči prve in druge stopnje. Vse okoliščine, predvsem trajanje pripora, konflikti s sopriporniki in ločenost od otroka ter hujši učinki vsega tega zaradi tožnikove depresivnosti, dajejo podlago za določitev odškodnine za duševne bolečine v zvezi s tem v znesku 500.000,00 SIT. Tolikšna odškodnina v zadostni meri upošteva posebnosti primera, je pa hkrati še primerljiva z odškodninami, ki jih pozna sodna praksa v podobnih primerih.
Če so dejstva, od katerih je bil odvisen izbris iz registra stalnega prebivalstva na podlagi 81. člena zakona o tujcih (Ur.l. RS, št. 1/91-I), sporna, jih je upravni organ dolžan ugotavljati po pravilih dokaznega postopka vključno z upoštevanjem pravice stranke do udeležbe v postopku (143. člen ZUP).
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 9.
ugotovitev državljanstva
Dejstvo, da je bila oseba član Kulturbunda, je po 2. odst. 35. čl. Zakona o državljanstvu FLRJ že zadosten razlog za sklep, da je bila nemške narodnosti.
Inšpektor za delo ni pristojen za izdajo inšpekcijske odločbe, s katero delodajalcu naloži izvršitev sodnega sklepa (sklep sodišča združenega dela). Za izvršitev sodnega akta je pristojno sodišče. V določbi 131. člena zakona o delovnih razmerjih ni podlage za izdajo take inšpekcijske odločbe.
Revizijsko sodišče sprejema razloge nižjih sodišč, da je zapis darilne pogodbe skupaj z dotedanjim ravnanjem pravdnih strank in ki potrjuje predtem sklenjen usten dogovor (ki so ga stranke pred zapisom "darilne pogodbe" izvrševale že več mesecev: tožnik je postopoma izročil tožencema razne premičnine in določene denarne zneske, toženca pa sta za tožnika zgradila bivalne prostore in mu nudila vsakodnevno oskrbo), lahko razumeti le kot preužitkarsko pogodbo (ki je obligacijskopraven a ne tudi obličnosten posel). Kakšen pravni posel so stranke želele skleniti (med drugim tudi odplačnega in ne neodplačnega), je razvidno tako iz vsebine "darilne pogodbe" kot tudi iz že omenjene vrste izpolnitev pravdnih strank. Ugotovljene objektivne in subjektivne okoliščine na strani tožnika pri sklepanju preužitkarske pogodbe (ki kot dejanske ugotovitve ne morejo biti predmet revizijske presoje), so dajale oporo tudi za nadaljnji zaključek, da med strankami dogovorjena preužitkarska pogodba ni neveljavna (to je nična v smislu 103. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR ali izpodbojna - v smislu 111. in naslednjih členov ZOR). Glede na ugotovljeno naravo med strankami sklenjene pogodbe, so neutemeljena revizijska izvajanja o tem, kakšne pravne možnosti ima darovalec, če zaide v pomanjkanje ali pa o tem, da preužitkarska pogodba ni dovolj določna. Namreč obseg tožnikove izpolnitve je bil ugotovljen (svoje dajatve je tožnik naštel v tožbenem zahtevku, s katerim zahteva vrnitev povsem določenih stvari in plačilo določenih denarnih zneskov), prav tako pa je v določljivem obsegu ugotovljena tudi obveznost tožencev (nudenje bivalnih prostorov tožniku in oskrbe).
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja po sporazumu - dopis
Tudi listina, ki je zastavljena v obliki dopisa, je lahko podlaga za prenehanje delovnega razmerja po sporazumu, če je posledica doseženega sporazuma med strankama o prenehanju delovnega razmerja, in podpisana od obeh strank.
Določba 13. člena ZDen ne dopušča razlage, da bi lahko bil upravičenec za vrnitev premoženja družbe z omejeno zavezo kot kapitalske družbe tudi oseba, ki ni družbenik te družbe.
Tihe družbe oz. tihega družbenika ni mogoče upoštevati pri razlagi 13. člena ZDen. ZDen je namreč treba v zvezi s tem razlagati restriktivno. Če bi bil namen ZDen tak, bi moral to izrecno določiti.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 393. ZDR (1990) člen 103, 126.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - vsebina pritožbe - revizija
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa zasebnega delodajalca, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi odpovedi, ker naj bi tožnik neopravičeno izostal z dela po 40. čl. KP med delavci in zasebnimi delodajalci.
Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prvega sodišča.
Revizijo toženca je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno. Že pred dokončnostjo postopka je imel toženec na razpolago dokaze, da je tožnik z dela izostal opravičeno. To bi moral ob izdaji drugega sklepa upoštevati glede na določila 352/1 člena ZPP, v zvezi s 103. členom ZDR in 126. členom istega zakona.
STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS40041
ZTLR člen 33.ZOR člen 122, 128, 454, 454/1, 540.
pridržek lastninske pravice pri nepremičninah - prodaja tuje stvari
Način pridobitve lastninske pravice na nepremičninah s pravnim poslom je vpis v zemljiško knjigo (33. člen ZTLR). Pogodbena določba, da se vpis v zemljiško knjigo ne izvrši do izpolnitve določenega pogoja, zato ni pridržek lastninske pravice v smislu 540. člena ZOR. Dejanju vpisa v zemljiško knjigo se z omenjeno določbo ni odvzel pravni učinek načina pridobitve lastninske pravice, ker do vpisa še ni prišlo.
Okoliščina, da je tožena stranka prodala tožeči stranki nepremičnino, na kateri nima razpolagalne oziroma lastninske pravice, na podlagi v postopku ugotovljenega dejanskega stanja ni podlaga za razdrtje pogodbe po 128. členu ZOR.
delovno razmerje pri delodajalcih - razporejanje delavcev - pravočasnost tožbe
Nižji sodišči sta ugotavljali in odločali le o pravočasnosti predloga (tožbe) pri sodišču prve stopnje. Zato je tudi na revizijski stopnji lahko predmet obravnavanja le vprašanje pravočasnosti predloga. Navedb revidenta, ki se ne nanašajo na navedeno vprašanje, revizijsko sodišče ni moglo upoštevati.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odklonitev ustrezne zaposlitve - obličnost dokončne odločbe
Vpis prenehanja delovnega razmerja tožnici z dnem 8.4.1994 v delovno knjižico je bil opravljen v nasprotju z določilom 11. točke prvega odstavka 100. člena ZDR, saj predhodno ni bila ugotovljena njena odklonitev ponujene ustrezne zaposlitve in ji po 102.a členu ni bila izdana dokončna odločba o prenehanju delovnega razmerja. V tem zakonskem določilu je predpisana obličnost vsake dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja (pismena izdelava, sestavine, pravni pouk). Pravna posledica kršitve z zakonom določene obličnosti omenjene odločbe je njena neveljavnost.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - vojne razmere
Ker je tožnik po lastni odločitvi odpotoval v Bosno, kjer so že bile vojne razmere in ker se na delo ni pravočasno vrnil zaradi vojnih razmer v drugi državi, je z dela izostal neopravičeno.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7. ZDSS člen 14.URS člen 22.
sodni postopek - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do obravnavanja
Sodišče prve stopnje je nezakonito postopalo, ko je na obravnavi dne 14.6.1994 - čeprav tožeči stranki vabilo nanjo ni bilo vročeno -
izvedlo dokazni postopek. S tem pa je tožniku onemogočilo, da v dokaznem postopku sodeluje. To pomeni, da je bila tožeči stranki odvzeta pravica, da se izjavi o dokaznih predlogih druge stranke, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da se sama izjavi o drugih dokazih, s katerimi sodišče ugotavlja sporna dejstva. Stranki mora biti zagotovljena pravica, da sodeluje v dokaznem postopku in se nato izjavi o rezultatih dokazovanja ter glede tega poda tudi svoja pravna stališča. Temeljna jamstva poštenega postopka, ki se nanašajo tudi na zahtevo po enakem varstvu pravic strank v dokaznem postopku, so ustavno varovana z 22. členom ustave Republike Slovenije. Pravica stranke do spoštovanja načela kontradiktornosti v zvezi z izvedbo dokaznega postopka pa izhaja tudi iz ureditve v ZPP. Zaradi nezakonitega postopanja sodišča prve stopnje tožnik ni imel možnosti obravnavanja pred sodiščem, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.
revizija - dovoljenost revizije - poslovna sposobnost
Glede dovoljenosti revizije v postopku odvzema ali vrnitve poslovne sposobnosti ima ZNP posebno določbo. V 52.členu je namreč določeno, da je zoper sklep o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti revizija dovoljena. Z izpodbijanim sklepom sodišča druge stopnje pa poslovna sposobnost ni bila odvzeta, saj je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil predlog za odvzem poslovne sposobnosti kot neutemeljen zavrnjen.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca
Kot materialnopravno pravilno ugotavljata sodišči druge in prve stopnje, predstavlja pravno podlago za določitev zneska za preživljanje enega zakonca v breme drugega zakonca 81. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR. Pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za plačevanje preživnine v breme drugega zakonca pa je potrebno določbo 81. člena ZZZDR uporabiti v celoti. Tega pa sodišči prve in druge stopnje v dosedanjem postopku nista storili. Sodišče prve stopnje se je namreč pri uporabi določbe 81. člena ZZZDR omejilo le na ugotavljanje nepreskrbljenosti tožnice, njene delovne (ne)sposobnosti in možnosti toženca, da tožnici plačuje mesečno preživnino (3. odstavek na 2. strani razlogov sodbe sodišča prve stopnje), ni pa upoštevalo tistega dela določbe 81.člena ZZZDR, ki omogoča, da sodišče pri odločanju o preživninskem zahtevku razvezanega zakonca upošteva tudi vzroke, zaradi katerih je postala zakonska zveza nevzdržna.
Ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje (zamuda tožbenega roka) drugačno pravno stališče, za katerega je stranka zvedela, ko je rok za tožbo že potekel. Po ZPP bi bil tak razlog fizična ovira (npr. bolezen), ki bi stranki preprečila pravočasno vložitev tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS4002844
ZTVP člen 72, 161, 161/2.
nadzor nad poslovanjem borzno posredniške družbe - stroški nadzora - plačilo stroškov
Agencija uporablja pri odločanju smiselno določbe ZPP (2. odst. 161. člena ZTVP). "Smiselna uporaba" 1. odst. 5. člena ZPP pa pomeni, da mora biti udeležencu dana možnost izjaviti se o višini nastalih stroškov in tudi zahtevati ugotovitev njihove realne višine.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Pri oceni nevarnosti za javni red se ocenjuje odnos prizadetega (tožnika) do pravnega reda, ne pa zgolj do določb predpisov, ki se nanašajo na red in mir na javnem mestu. Tožnik prav zaradi pogostosti oz. zaradi kontinuiranih kršitev javnega reda (18) ne izpolnjuje pogojev iz 8. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je bil tožnik nazadnje zavarovan pri hrvaškem nosilcu zavarovanja, kar sta enako ugotovili obe nižji sodišči, tudi nista zmotno uporabili materialnega prava, ko sta zaključili, da tožnik ne izpolnjuje pogojev, določenih v citiranem zakonskem določilu, za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja pri toženi stranki.
obvezno osebno vročanje - štetje roka za pritožbo, če stranki odločba ni bila osebno vročena
Če je bila stranka z vsebino odločbe, pa čeprav ji ta ni bila osebno vročena, seznanjena, se šteje, da je začel teči rok za pritožbo najkasneje z dnem, ko je bila stranka z vsebino seznanjena.