Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora je dolžan plačati vsak investitor nedovoljenega posega v prostor, ki na dan uveljavitve novele ZUN še ni pridobil pravnomočnega lokacijskega dovoljenja za tak poseg, ne glede na rok posega.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Ker sta nižji sodišči na podlagi izvedenih dokazov ugotovili, da tožnik ne izpolnjuje pogojev zahtevanih v 2. alinei prvega odstavka 2. člena odloka, ker do 18.10.1991 ni niti vložil zahtevka, niti ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do pokojnine, prav tako pa po 18.7.1991 ni bil na razpolago, v suspenzu, na dopustu ali v bolniškem staležu, sta ob pravilni uporabi določb citiranega odloka utemeljeno zavrnili njegov zahtevek za prevzem izplačevanja njegove vojaške pokojnine, ker za prevzem niso izpolnjeni zahtevani pogoji.
V tem primeru je pravna podlaga za vse premoženjske premike med pravdnima strankama odpadla zaradi odprave upravne odločbe o razlastitvi sporne nepremičnine tožnikov (kar pomeni, da to velja tudi za morebitne dajatve toženke nasproti tožnikom in tako ne pride v poštev, čeprav le iz razloga smotrnosti, uporaba določila 42. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini - naprej ZR - kot sta to menili sodišči nižjih stopenj). Korist, ki jo je toženka prejela od tožnikov leta 1983 to je vrednost hiše po cenitvenih razmerah 31.3.1994 v višini 3.148.400,88 SIT ni sporna (okolnost, kaj je toženka s to hišo pozneje počela, ni pravno pomembna). Tožniki so bili solastniki sporne hiše do določenih deležev. Ker ni bilo ugotovljeno, da bi iz premoženjske sfere toženke prešla kakšna korist v premoženjsko sfero 1. tožnika in 3. tožnice, je po presoji revizijskega sodišča materialnopravno pravilna odločitev sodišč druge in prve stopnje, da mora toženka tema dvema tožnikoma plačati 1.180.650,00 SIT oziroma 787.100,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.3.1994 dalje.
Iz premoženjske sfere 2. tožnika kot solastnika 3/8 sporne hiše je prešla v korist toženke po cenitvenih razmerah 31.3.1994 vrednost 1.180.650,00 SIT. Toženka je temu tožniku leta 1983 dodelila drugo primerno najemno stanovanje (v smislu določb prvega odstavka 42. člena ZR). Drugi tožnik je z dodelitvijo stanovanja dobil položaj imetnika stanovanjske pravice po takrat veljavnih določbah Zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR) in je po uveljavitvi stanovanjskega zakona (SZ) in že po tem, ko je bila pred tem odpravljena razlastitvena odločba, odkupil stanovanje od toženke. Kakor koli se že ocenjuje pogoje za odkup stanovanj po določbah SZ in tudi 2. tožniku dodeljenega, je 2. tožnik (torej ne glede na stvarno višino kupnine) v celoti odplačno pridobil lastninsko pravico na tem stanovanju. Položaj toženke v razmerju do 2. tožnika glede stanovanja ni bilo v ničemer drugačno kot v vseh primerih, ko je stanovanje v družbeni lastnini dodelila drugim imetnikom stanovanjske pravice in ki so ta stanovanja od nje po uveljavitvi SZ tudi odkupili (pri čemer je zmanjšanje kupnine za 30% po določilu prvega odstavka 42. člena ZR mogoče primerjati s plačilom lastne udeležbe po določilih 47. in 48. člena tedaj veljavnega ZSR, ki se je ob odkupih stanovanja vračunala v kupnino).
ZPP-77 člen 7, 7/2, 219, 232, 232/3. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 114, 120.
dokazi in izvajanje dokazov - listine - gradbena pogodba - končni obračun del - plačilo izvedenih del
Tudi negativno dejstvo, kot opredeljuje tožena stranka zatrjevano opustitev plačila opravljenih del, je dejstvo, ki ga mora dokazati tisti, ki ga zatrjuje.
Kdaj mora sodišče samo po uradni dolžnosti preskrbeti katerega od predlaganih dokazov, določa 3. odst. 232. člena ZPP.
Izvajalec lahko tudi sam pravno učinkovito sestavi zapisnik o izročitvi in prevzemu ter napravi končni obračun.
najemnik nepremičnine - stranka v postopku denacionalizacije
Če najemnik izkaže, da je bistveno povečana vrednost nepremičnine, ki se vrača v denacionalizacijskem postopku, posledica njegovih vlaganj na podlagi lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja, izdanega na njegovo ime, je ta okoliščina podlaga, da se mu v postopku prizna položaj stranke.
ZPP (1977) člen 188, 188/2, 354, 354/1. ZDR (1990) člen 12, 122.
delovno razmerje pri delodajalcu - obstoj - sodni postopek - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - sklenitev pri zasebnem delodajalcu - pogodba o zaposlitvi - obličnost
Če je zoper istega toženca uveljavljenih več tožbenih zahtevkov v relaciji eventuelnega združevanja (drugi odstavek 188. člena ZPP), odloči sodišče najprej o tistem zahtevku, ki je v tožbi označen kot prvi. Šele po ugotovitvi sodišča, da ta zahtevek ni utemeljen, razpravlja in odloči o naslednjem zahtevku. Sodišče pri eventuelni kumulaciji ne more ugoditi vsem zahtevkom v celoti ali deloma, temveč lahko ugodi le enemu izmed njih. Drugačna odločitev bi pomenila kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 354. člena ZPP.
Z zakonom je torej določena posebna oblika sklenitve delovnega razmerja, katerega zunanji izraz je pismena oblika pogodbe o zaposlitvi in njena registracija pri pristojnem občinskem upravnem organu. Pogodba o zaposlitvi delavca pri zasebnem delodajalcu je strogo formalen akt, ki ima na podlagi 12. in 122. člena ZDR pravni učinek samo, če je sestavljena v pismeni obliki in vpisana v register (obličnost ad valorem). Z zakonom predpisana posebna obličnost je torej določena kot pogoj veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Če ni izpolnjena zahteva po obličnosti pogodbe o zaposlitvi delavca pri zasebnem delodajalcu iz 12. in 122. člena ZDR, delovno razmerje ni veljavno sklenjeno.
Ker iz primerjave lokacijske odločbe z lokacijskim načrtom, s katerim se ureja prizadeto območje, namenjeno za rekonstrukcijo magistralne ceste M10 na odseku km o,oo do 3,o74, ter s prostorskimi sestavinami dolgoročnega družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986/2000 in prostorskimi sestavinami družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986/1990 in primerjave s priloženimi spisi k tej dokumentaciji izhaja, da poteka trasa ceste v območju urejanja naselja Trzin in v območju večjih površin infrastrukturnih objektov in naprav v skladu s prostorskimi dokumenti, je izpodbijana odločba v mejah presoje tožbenega zahtevka v skladu z zakonom.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-6, 106, 106/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - dokončnost odločbe
Sodišči prve in druge stopnje nista razčistili, ali sta se tožnika vrnila v organizacijo pred dokončnostjo odločbe o prenehanju odločbe z namenom, da bi delala ali brez tega namena. Izvršiti je dovoljeno le dokončno odločbo, zato bi jima bilo treba do dokončnosti postopka dovoliti opravljanje dela, če sta se vrnila s tem namenom in bi jima del. razmerje prenehalo z dokončnostjo.
Tudi če je delavka v nasprotju z navodili sama čistila okno, brez pomoči druge sodelavke, ni odgovorna za nastalo škodo, ki jo je utrpela pri čiščenju, ker ni ugotovljeno, da do nezgode ne bi prišlo, če bi pri čiščenju bila navzoča sodelavka.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stranka, ki ne more biti pravdna stranka - pooblastilo stranke
V tožbi, ki je bila vložena dne 26.7.1993, je kot tožena stranka opredeljeno Športno društvo K. - Š., P., M. Tej toženi stranki je bila tožba tudi vročena, odgovor na tožbo pa je vložilo Športno društvo K. M., in sicer po pooblaščencu, ki je sodišču predložil le pooblastilo za zastopanje Športnega društva K. M. Le Športno društvo K.je zatem sodelovalo v prvostopnem postopku in dne 13. 12. 1993 vložilo nasprotno tožbo. V uvodu in izreku sodbe sodišča prve stopnje je kljub temu kot tožena stranka ( in nasprotna tožnica ) navedeno le Š. d. K. - Š. k., pritožbo proti tej sodbi pa je vložilo Športno društvo K. M.. Tudi sodba sodišča druge stopnje se nanaša na toženo stranko Športno društvo K. - Š. klub M., kljub temu pa je bila vročena le pooblaščencu Športnega društva K.. V reviziji, ki jo je vložil pooblaščenec Športnega društva K., pa sta kot vlagatelja izrednega pravnega sredstva prvič navedena tako Športno društvo K., kot tudi Š. klub M.
Po vsem navedenem je ostalo v dosedanjem postopku povsem nerazjasnjeno vprašanje zastopanja tožene stranke in nasprotne tožnice, pa tudi vprašanje, ali se ni morda postopka udeleževala stranka, ki ne more biti pravdna stranka ( glede na trditve, da Športno društvo K. - Š. klub M. ni pravna oseba ), kar predstavlja bistveno kršitev iz 10. točke 2. odstavka 354.člena ZPP.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost - povrnitev bodoče škode
Po presoji revizijskega sodišča sta bili glede na vse ugotovljene okolnosti delno prenizko priznani le odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in za skaženost. Pri prvi od navedenih je bilo premalo upoštevano, da je bila tožnica stara šele 30 let, ko je bilo njeno zdravje trajno prizadeto in da je okvara zdravja posledica poškodb hrbtenice, ki se odražajo v obliki zmanjšane gibljivosti le-te v vratnem in prsnem predelu. Revizijsko sodišče ocenjuje, da je pravična denarna odškodnina za opisano obliko škode 2.500.000,00 SIT, zaradi česar je za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti dosodilo še 400.000,00 SIT odškodnine. Pravična denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti pa je v tem primeru po oceni revizijskega sodišča utemeljena v višini 500.000,00 SIT, zaradi česar je za to obliko škode priznalo še razliko 150.000,00 SIT. Tako zvišana odškodnina za skaženost pomeni pravično odškodnino, ki glede na ugotovljeno deformacijo, opazno že iz velike oddaljenosti, odraža stvaren pomen prizadetosti izgleda tožnice kot mlade ženske.