Za uspešno uveljavljanje verzijskega zahtevka je treba dokazati, da obstoji prikrajšanje na eni strani in obogatitev na drugi strani (v času sojenja), da je med njima podana vzročna zveza ter odsotnost pravnega temelja.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – umik tožbe – stroški postopka – načelo krivde
Ker prvotožena stranka (zavarovalnica) ni pravočasno predložila vseh dokazov, da je bila razdrta zavarovalna pogodba, sklenjena z drugotoženo stranko (delodajalcem), je sama povzročila nastanek pravdnih stroškov glede zahtevka, za katerega je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je prvotožena stranka predložila dokaze o razdrtju zavarovalne pogodbe, zato je dolžna povrniti stroške tožeči stranki.
vročanje pooblaščencu – plačilo sodne takse za pritožbo – pooblaščenec – pooblastilno razmerje – zastopanje več strank v postopku
Res imata obe toženi stranki istega pooblaščenca. Vendar gre za dve pooblastilni razmerji. Če pooblaščenec v pravdi zastopa več strank, opravljeno pravdno dejanje pa se nanaša le na eno od njih, mora biti to v odnosu do sodišča jasno in nedvoumno izkazano, čemur je tretja tožena stranka z jasnimi navedbami v pritožbi zadostila. Enaka skrbnost se zahteva tudi od sodišča pri vročanju pisanj pooblaščencu v zvezi s tako opravljenimi pravdnimi dejanji za posamezno od zastopanih strank. Tudi iz njih mora biti nedvomno in jasno razvidno, na katero stranko se pisanje nanaša.
javni uslužbenec – izobrazba za zasedbo delovnega mesta – neustrezna izobrazba – osnovna plača
Tožnica za zasedbo delovnega mesta inšpektorja nima ustrezne izobrazbe, delo pa lahko opravlja zaradi zakonskega spregleda neustrezne izobrazbe. Kot delavka z neustrezno izobrazbo je upravičena do osnovne plače, ki je za en plačni razred nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katero je razporejena, kot je pravilno določila tožena stranka. Tožbeni zahtevek za plačilo višje osnovne plače ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – bolniški stalež
Tožnici, ki je bila v bolniškem staležu, delovno razmerje zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni moglo zakonito prenehati z dnem izteka odpovednega roka, ampak je lahko prenehalo šele z iztekom bolniškega staleža.
predlog za izdajo začasne odredbe – odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe – neobrazložen odgovor – verjetno izkazana terjatev
Neobrazloženi odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe ne pomeni, da tožena stranka priznava vsebinske navedbe tožnika v tožbi in da bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da je terjatev, katere zavarovanje se predlaga, verjetno izkazana.
URS člen 25. ZP-1 člen 66, 66/2, 66/5, 66/8, 161, 161/2.
hitri postopek – zahteva za sodno varstvo – pravica do pritožbe – nedovoljena pritožba – pravica do pravnega sredstva
Pravica do pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje, s katero to odloči o zahtevi za sodno varstvo, je urejena v 66. členu ZP-1, pri čemer je v 2. odstavku 66. člena ZP-1 med drugim urejena tudi pravica do pritožbe zoper odločbo sodišča, s katero je zahteva za sodno varstvo zavrnjena; zoper takšno odločbo je pritožba dovoljena le v primeru, če je bila storilcu izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400,00 eurov.
Po vseh svojih značilnostih zahteva za sodno varstvo opravlja funkcijo pravnega sredstva, saj se z njo zagotavlja instančna kontrola, sodišče pa v primeru zavrnitve zahteve za sodno varstvo odloči enako, kot je to pred njim storil že prekrškovni organ, tako da izključitev pritožbe zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za sodno varstvo in s tem potrdilo odločitev prekrškovnega organa, ne posega v pravico do pravnega sredstva.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi zakonito izredno odpovedana, saj na delo ni prišel pet zaporednih delovnih dni, svojega izostanka pa tudi ni opravičil.
refundacija nadomestila med začasno zadržanostjo od dela - stvarna pristojnost - gospodarski spor
Spor o povrnitvi nadomestila med začasno zadržanostjo od dela med delodajalcem in zavodom za zdravstveno zavarovanje ni socialni, temveč gospodarski spor.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – diskriminacija – invalidnost
V kolikor tožena stranka dokaže, da je spremenila organizacijo dela, tako da ni več potrebe, da bi nekdo opravljal zgolj delo, ki ga je opravljala tožnica, in da tožnica ne more opravljati dela, ki se pri toženi stranki še opravlja, je treba šteti, da tožena stranka ni ravnala diskriminatorno, ko je tožnici podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
ZObr člen 110.a. ZDR člen 184, 184/1, 204, 204/4, 206.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – terjatev iz delovnega razmerja – zastaranje
Vsak delavec, ki mu je onemogočeno koriščenje tedenskega počitka, ima zaradi samega dejstva, da tedenskega počitka ni mogel koristiti, pravico do nadomestila. Pri tem ne gre za klasično odškodnino in ni potrebno ugotavljati vseh predpostavka odškodninske odgovornosti in tudi ne velja zastaralni rok iz 352. člena OZ, temveč je potrebno uporabiti zastaralni rok iz 206. člena ZDR. Gre namreč za terjatev iz delovnega razmerja v smislu navedene določbe, te pa zastarajo v roku petih let.
izpodbijanje pravnih dejanj – slabo ekonomsko-finančno stanje dolžnika – subjektivni pogoj
Ob konkretnem ugovoru tožene stranke okoliščini, da je račune sicer dobila plačane ter da je bil šele naknadno sklenjen dogovor o plačilu z asignacijo, ne zadoščata za sklep, da bi morala vedeti za slabo ekonomsko finančno stanje stečajnega dolžnika.
Ker dolžnik v pritožbi smiselno zatrjuje, da mu v postopku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem ter nepravilno vročanje, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Tožnik v postavljenem roku skladno s sklepom sodišča prve stopnje ni dopolnil vloge tako, da bi pojasnil, ali gre za zahtevo za izdajo dopolnilne sodbe, pritožbo ali revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Sodišče prve stopnje je zato vlogo zakonito zavrglo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002765
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a, 202a/1. Ustava RS člen 22, 23, 25.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – določnost in izvršljivost izreka – obrazložitev sklepa – pravica do pravnega sredstva
Izrek sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, iz katerega izhaja, da se storilcu izreka prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil na dan 2.3.2010, je povsem jasen, določen in izvršljiv, zato sodišču prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa ni potrebno izrecno naštevati kategorije motornih vozil, za katere velja izrečen ukrep.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0061442
SPZ člen 70. ZNP člen 36, 36/1. ZUreP-1 člen 103, 103/1.
delitev solastnega premoženja - presumpcija umika predloga za delitev solastnega premoženja zaradi neplačila predujma za izvedenca - pred postopkom izdelana izvedenska mnenja - načelo popolne delitve – razlastitev dela nepremičnin, ki so predmet delitve
Postavitev izvedenca v nepravdnem postopku za delitev solastnega premoženja na podlagi zakona ni obvezna. Zato načeloma ne pride v poštev uporaba določbe 1. odstavka 36. člena ZNP (presumpcija umika v primeru, ko predlagatelj ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem).
V soglasju s strankami oz. udeleženci postopka je mogoče v nepravdnem postopku upoštevati ne le druge dokazne listine, temveč v dokazne namene tudi pred postopkom izdelana izvedenska mnenja, katerih zato tudi ni mogoče šteti le zgolj kot del trditvene podlage predloga za delitev solastnega premoženja.
Namen razdružitvenega postopka solastnega premoženja je, da se v celoti razdeli med solastnike po kriterijih določenih v 70. členu SPZ. Zato ni mogoče delitve opraviti le delno (razen izjemoma v primeru soglasja vseh udeležencev nepravdnega postopka), pa čeprav je predmet delitve več parcel, v solastnini pa so ostale le tiste, ki so pripadle nasprotnima udeleženkama.
priposestvovanje služnosti – dobra vera – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost
Kupec služeče nepremičnine se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, če je opustil raziskovalno dolžnost glede obstoječe, a nevknjižene služnosti. Asfaltirana pot, ki vodi prek služeče nepremičnine, je zunanje dejstvo, ki kupcu nalaga, da se o morebitnem obstoju služnosti pozanima.
zakonske zamudne obresti - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum - obvezna uporaba odločb ustavnega sodišča
Zamudne obresti so bile poplačane pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006, tako da v trenutku, ko je ta začela učinkovati, izvršilni postopek ni tekel zaradi neplačanih zamudnih obresti, ki bi dosegle oziroma presegle glavnico. Le glede takšnih obresti bi namreč bilo treba upoštevati omejitve.
SPZ člen 43, 43/3, 266, 266/1, 269. ZTLR člen 28, 28/4, 72. ZZK-1 člen 3, 3-5, 11, 12, 40, 40/1, 40/1-3. ZEN člen 8, 8/1, 48, 48/1.
priposestvovanje dela nepremičnine – oblikovanje tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice – nedoločen tožbeni zahtevek – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – izdelava elaborata parcelacije
Pri priposestvovanju gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato je vpis v zemljiško knjigo le deklaratorne narave. Poseben dajatveni zahtevek, po katerem naj bi toženci izstavili ustrezno listino, na podlagi katere se bodo lahko vpisali v zemljiško knjigo, ni potreben. Neutemeljen je obligacijski zahtevek, da so toženci dolžni dovoliti geometrsko odmero - parcelacijo spornega dela zemljišča. Nobene materialnopravne podlage ni za takšno obveznost tožencev.
Predmet izpodbijanega sodbenega izreka je nedoločen del parcele, ki ne vsebuje nove parcelne številke in tistih elementov, ki jih mora vsebovati katastrski elaborat. Tožniki bi morali tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi bila lahko na njegovi podlagi izdana sodba zemljiškoknjižno izvedena.