delitev solastnine – način delitve – civilna delitev stvari
Ker solastnih nepremičnin ni mogoče fizično deliti brez znatnih stroškov in se udeleženci niso sporazumeli o načinu delitve, je pravilna odločitev, da se opravi civilna delitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061484
OZ člen 153, 153/3, 154, 154/4,188. ZPP člen 243.
soprispevek oškodovanca – sopotnik v vozilu – vožnja z vinjenim voznikom in brez varnostnega pasu – postavitev izvedenca – kršitev pravil o dokazovanju z izvedenci
Tožnik v prometni nesreči ni bil udeležen kot voznik vozila, ampak kot sopotnik. Iz tega razloga pri presoji njegovih ravnanj oz. opustitev, ne gre za ugotavljanje njegovega soprispevka k nastanku prometne nesreče, ampak k nastanku (večje) škode. Delež krivde sicer objektivno odgovornih udeležencev prometne nesreče se v tem postopku ne ugotavlja, ampak bo to predmet morebitne kasnejše regresne pravde v smislu 188. člena OZ, oba objektivno odgovorna povzročitelja prometne nesreče pa tožniku za škodo solidarno odgovarjata.
Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da so pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnih deležev navidezne pogodbe. Trdila je, da so z njimi tožene stranke prikrile prodajne pogodbe z namenom, da se izognejo predkupni pravici ostalih imetnikov enotnega poslovnega deleža, ki so jo ti za primer odplačnega razpolaganja z idealnimi deli tega deleža dogovorili v Pravilih upravljanja enotnega poslovnega deleža. Navedla je tudi, da so tožene stranke leta 2001 sklenile identične pogodbe, ki so že bile pravnomočno ugotovljene za nične. Ker so tožene stranke kljub temu v nasprotju z dogovorjenimi pravili sklenile sporne pogodbe, so po tožbenih navedbah ravnale protipravno in nemoralno. Zato so te pogodbe nične. Tožeča stranka je torej navedla vsa pravno relevantna dejstva, ki po določbi 86. člena OZ utemeljujejo njen zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodb.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061440
SPZ člen 105.
skupni prostori – lastninska pravica – sistem prekluzij
Če skupni prostori v smislu 3. odst. 105. čl. SPZ še niso določeni, še ne pomeni, da ne obstajajo. Značilnost skupnih prostorov je, da služijo hiši kot celoti in za njih ne velja pravni režim posameznega ločenega dela večstanovanjske hiše; kot del stvari ne morejo postati predmet posebne lastninske pravice.
Stranke se sicer v skladu z namenom prekluzij res spodbuja in sili, da v določenem roku opravijo vsa ustrezna procesna dejanja, vendar načelo ekonomičnosti postopka in discipline strank ne more brez izjeme pretehtati proti materialno pravilni sodbi. Vsakič je treba presoditi, ali je v konkretnem primeru upoštevajoč vse okoliščine in posebnosti primera od stranke mogoče pričakovati takšno mero skrbnega ravnanja, da je očitek o nasprotnem življenjsko prepričljiv in razumen.
pogodbena kazen – kršitev pogodbe – civilna kazen – vzrok za nepravilno izpolnitev – vzrok za zamudo z izpolnitvijo – spremembe predmeta pogodbe
OZ na pojasnjen način v primeru dogovora civilne kazni vzpostavlja domnevo, da je vzrok za nepravilno izpolnitev oziroma kršitev v sferi stranke, ki bi morala izpolnitev opraviti, ta pa lahko opisano domnevo ovrže, če ji uspe dokazati, da je vzrok za kršitev pogodbe zunaj njene pravne sfere.
uporaba in veljavnost ZVPot – varstvo potrošnika - pridobitna dejavnost – prodajalec blaga in storitev – prodaja stanovanja - pogojevanje izročitve stanovanja z vnaprejšnjim plačilom kupnine
Res je, da ZVPot šteje za podjetje pravne in fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, vendar je zmotno naziranje pritožnice, da ZVPot velja zgolj za podjetja, ki opravljajo pridobitno dejavnost. Skladno s 4. odstavkom 1. člena ZVPot se obveznosti, ki jih ima po ZVPot podjetje, nanašajo tudi na vse druge subjekte, ki zagotavljajo potrošnikom blago in storitve. Ne more biti dvoma, da mednje sodi tudi tožena stranka, ki je tožnikom kot potrošnikom nesporno prodala stanovanja.
Za plačila, ki so bila izvedena po v pogodbi dogovorjeni zapadlosti posameznih obrokov, so tožniki ob pravilni uporabi 1. odstavka 41. člena ZVPot upravičeni do obresti na predplačila le od dne dejanskega plačila, ne pa od pogodbeno določenega dne zapadlosti posameznega obroka.
Namen ZVPot je v varstvu vsakega potrošnika kot ekonomsko šibkejšega partnerja v pogodbenih odnosih, v katere vstopa zaradi nakupa blaga ali storitev z ekonomsko močnejšim subjektom. Tak namen zakona (zaščita potrošnika oziroma kupca) ne daje osnove za ločevanje oziroma priviligiranje določenih ponudnikov oziroma prodajalcev blaga in storitev.
Toženi stranki, ki je fizična oseba, se osebna vročitev tožbe in poziva na odgovor na tožbo v primeru če vročitev po 140. čl. ZPP ni možna, opravi na način, določen v 3. in 4. odst. 142. čl. ZPP. Tožnik lahko po izdaji zamudne sodbe zahteva vrnitev stroškov v 15 dneh od njenega prejema; sodišča pa sme o tem izdati sklep še pred pravnomočnostjo zamudne sodbe.
odlog delitve solastnega premoženja – neprimeren čas
Neprimeren čas je pravni standard, katerega vsebina je odvisna od konkretnih okoliščin, ki so lahko objektivne ali subjektivne narave, njihova bistvena značilnost pa je v njihovi začasnosti in prehodnosti.
priposestvovanje – dobra vera – opravičljiva zmota – zmota o številki nepremičnine
Najmanj, kar se lahko od povprečno skrbne stranke pri prometu z nepremičninami pričakuje, je, da bo preverila, ali se parc. št. nepremičnine, s katero razpolaga, ujema s samo nepremičnino v naravi.
Tožnik sicer ni vedel, da ni lastnik nepremičnine, vendar bi to moral vedeti, saj bi se glede na konkretne okoliščine primera moral zavedati, da je s sporno nepremičnino celo dvakrat razpolagal. Zato po presoji pritožbenega sodišča tožnik ni bil dobroveren.
Do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Ko pa sodišče intervencijo zavrne, ostanejo tudi že opravljena dejanja intervenienta brez učinka. Stroške, ki so intervenientu dotlej nastali v zvezi z vstopno izjavo in sodelovanjem v postopku, mora kriti sam intervenient, upoštevaje načelo, da stroški praviloma bremenijo tistega, ki jih je povzročil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060729
ZOZP člen 7. OZ člen 131, 131/1, 179.
izguba zavarovalnih pravic - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - materialno procesno vodstvo - povrnitev izplačane odškodnine za nepremoženjsko škodo
Dokazno breme glede vseh prvin odškodninskega primera (z izjemo krivde), torej tudi glede vprašanja nastanka (pravno priznane) škode, je na strani oškodovanca, v regresnem zahtevku pa je to trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice. Ne zadošča torej, da zavarovalnica pojasni, koliko (za vse oblike škode skupaj) in iz katerega škodnega dogodka je škoda plačana. V primeru odškodnine za nepremoženjsko škodo mora podati tudi navedbe o tem, kakšna škoda je nastala oškodovancu.
Stališče, da je toženec tisti, ki mora podati ugovora, da je zavarovalnica plačala preveč in v okviru teh podati trditve o obsegu škode (ki naj jih, če ne drugače pridobi s poizvedbami pri tožeči stranki), je nerazumno in posega v toženčevo pravico do učinkovitega sodnega varstva.
Če zavarovalnica trditev o obsegu škode ne poda, mora sodišče opraviti materialno procesno vodstvo. Ob izostanku tega tožnico ne zadene sankcija prekluzije.
Pri pogodbi o zastopanju gre za obligacijo rezultata, to pa pomeni, da ima zastopnik pravico do plačila šele, ko v imenu in za račun naročitelja sklenjene s tretjim pogodbo, ali pa pogodbo s tretjim sklene naročitelj po posredovanju zastopnika. Zgolj sklenjene zastopniške pogodbe zastopniku še ne dajejo pravice do plačila provizije, če svoje obveznosti iz teh pogodb zastopnik ne izpolni.
OZ člen 131, 131/1, 135, 171, 171/1, 186, 186/1, 395.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – deljena odgovornost – solidarna odgovornost – uporaba toboganov – odgovornost upravljalca kopališča – odgovornost več oseb za isto škodo
V skladu z določbo 1. odstavka 186. člena OZ za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno, kar pomeni, da vsak odgovarja za celoten obseg škode. Po določbi 395. člena OZ namreč vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost in lahko upnik zahteva izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, ta obveznost pa preneha, ko jo en izpolni, s čimer so vsi dolžniki prosti te obveznosti. To pa tudi na odškodninskem področju pomeni, da lahko oškodovanec vloži tožbo zoper vse odgovorne osebe ali pa zgolj zoper eno od njih in od nje terja povrnitev vse škode.
zastaranje - pretrganje zastaranja - delno plačilo - pripoznava dolga
Vsako dolžnikovo plačilo ne pomeni samodejne pripoznave dolga. Gre za konkludentno ravnanje, pri katerem je pravo voljo treba ugotoviti. Pripoznava (tudi konkludentna) mora biti jasna in določna, tako da mora biti delno plačilo plačilo na račun, da bi ga bilo mogoče šteti kot pripoznavo dolga.
Tožena stranka res ni bila dolžna prevzeti rešenih delov, vendar pa je bila dolžna tožnici plačati znesek, ki bi le tej omogočil kupiti drugo vozilo v enakem stanju, v kakršnem je bilo njeno vozilo pred škodnim dogodkom, v tem primeru pa bi bila upravičena prevzeti rešene dele. Tudi če jih ni zahtevala, ni upravičena zmanjšati odškodnine za njihovo vrednost. To bi bila upravičena le, če bi tožnica na to pristala.
ugovor zoper sklep o izvršbi – sodna taksa za redni postopek – nadaljevanje postopka v pravdi
Plačilo sodnih taks v izvršilnem postopku je pred sprejetjem ZIZ-E urejal le ZST. Za prehodno obdobje od 01. 01. 2008 do uveljavitve novega ZST-1 dne 01. 10. 2008 pa je taksno obveznost določal tudi ZIZ-E. V času vložitve predloga za izvršbo je tako veljala določba 75. člena ZIZ-E, ki je, ne glede na določbe ZST, določala, da se za predlog in sklep o izvršbi plača taksa v znesku 40 EUR. Za prehod od izvršilnega postopka v pravdni postopek pa v ZST, v nasprotju z ZST-1, sodna taksa ni bila predvidena, zato taksna obveznost za tožečo stranko ni nastala.
nepremičninska izvršba – dokaz o dolžnikovi lastnini
Peti odstavek 168. člena ZIZ daje upniku možnost s tožbo zahtevati vpis lastninske pravice na dolžnika, če upnik nima listine primerne za vpis lastninske pravice na dolžnika. Toženec od občine ne more pribaviti vknjižbenega dovoljenja, saj z njo ni v nikakršnem pravnem razmerju in tožnik ni izkazal pravnega prehoda premoženja od toženca na občino, kar bi bil pogoj, da bi lahko toženec zahteval izdajo vknjižnega dovoljenja.
negatorna tožba - varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – soglasje lastnika za poseg
Ker lastnik svojo lastninsko pravico lahko omeji, se tožnik neutemeljeno sklicuje, da je bil z njegovim soglasjem izveden poseg protipraven. Do pravnega varstva, ki ga zagotavlja 99. čl. SPZ, ni upravičen, ker je s posegom soglašal.
osebni stečaj – odpust obveznosti – predlog za odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – meje preizkusa sklepa o začetku postopka odpusta
Potem, ko je sklep o začetku postopka odpusta obveznosti izdan, prvostopenjsko sodišče lahko po 1. točki 1. odst. 406. člena ZFPPIPP ustavi postopek odpusta obveznosti le, če presodi, da obstaja razlog iz 1. odst. 403. člena, ki se uveljavlja z ugovorom. Že besedna zveza „obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom“, nedvomno pove, da se prvostopenjsko sodišče v postopku odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku omeji zgolj na presojo utemeljenosti ugovornih razlogov, ni pa več upravičeno po uradni dolžnosti presojati obstoja drugih zakonskih ovir iz 399. člena ZFPPIPP, ki jih upnik ali upravitelj z ugovorom ne uveljavljata.