osebni stečaj – odpust obveznosti – predlog za odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – meje preizkusa sklepa o začetku postopka odpusta
Potem, ko je sklep o začetku postopka odpusta obveznosti izdan, prvostopenjsko sodišče lahko po 1. točki 1. odst. 406. člena ZFPPIPP ustavi postopek odpusta obveznosti le, če presodi, da obstaja razlog iz 1. odst. 403. člena, ki se uveljavlja z ugovorom. Že besedna zveza „obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom“, nedvomno pove, da se prvostopenjsko sodišče v postopku odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku omeji zgolj na presojo utemeljenosti ugovornih razlogov, ni pa več upravičeno po uradni dolžnosti presojati obstoja drugih zakonskih ovir iz 399. člena ZFPPIPP, ki jih upnik ali upravitelj z ugovorom ne uveljavljata.
Pogodbenik odgovarja le za v pogodbi dogovorjene obveznosti. Zmota drugega sopogodbenika o njihovem obsegu ne pomeni, da lahko ta zahteva njihovo izpolnitev.
plačilo na obroke - zastaranje – trenutek dospelosti terjatve – začetek teka zastaralnega roka – zapadlost prvega obroka – zapadlost celotne obveznosti zaradi neplačila
V pogodbi urejena sankcija za neplačilo prvega obroka temelji na predpostavki, da je prvi obrok že zapadel v plačilo, ostali obroki pa še ne. Tožniku je dana pravica, da terja plačilo celotne preostale obveznosti, torej tistega dela celotne obveznosti, ki še ni zapadla, kar pa glede na povedano ne vključuje tudi prvi obrok. Zgolj zaradi zapadlosti še preostalega neplačanega zneska, še ne pomeni, da je tudi zapadlost prvega obroka prenesena na trenutek zapadlosti celotne preostale obveznosti.
pridobitev lastninske pravice – reševanje stanovanjskega vprašanja – preureditev stanovanja
Tožnik je bil imetnik stanovanjske pravice. S preureditvijo od stanovanja ločenega prostora si torej ni reševal svojega stanovanjskega vprašanja v duhu določb ZSR, zato podlaga za pridobitev lastninske pravice po 116. členu SZ ni podana.
Ker je sodišče prve stopnje natančno opredelilo obseg in intenzivnost poškodb, ki jih je utrpela oškodovanka, ni pa pravilno ocenilo, kolikšna je pravična odškodnina, ki oškodovanki ter posledično tožeči stranki iz tega naslova pripada, je zmotno uporabilo materialno pravo.
Ker je bila zavarovalna pogodba sklenjena z vnaprej pripravljeno in predlagano vsebino Splošnih pogojev s strani tožene stranke, je potrebno njena nejasna določila razlagati v korist tožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060729
ZOZP člen 7. OZ člen 131, 131/1, 179.
izguba zavarovalnih pravic - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - materialno procesno vodstvo - povrnitev izplačane odškodnine za nepremoženjsko škodo
Dokazno breme glede vseh prvin odškodninskega primera (z izjemo krivde), torej tudi glede vprašanja nastanka (pravno priznane) škode, je na strani oškodovanca, v regresnem zahtevku pa je to trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice. Ne zadošča torej, da zavarovalnica pojasni, koliko (za vse oblike škode skupaj) in iz katerega škodnega dogodka je škoda plačana. V primeru odškodnine za nepremoženjsko škodo mora podati tudi navedbe o tem, kakšna škoda je nastala oškodovancu.
Stališče, da je toženec tisti, ki mora podati ugovora, da je zavarovalnica plačala preveč in v okviru teh podati trditve o obsegu škode (ki naj jih, če ne drugače pridobi s poizvedbami pri tožeči stranki), je nerazumno in posega v toženčevo pravico do učinkovitega sodnega varstva.
Če zavarovalnica trditev o obsegu škode ne poda, mora sodišče opraviti materialno procesno vodstvo. Ob izostanku tega tožnico ne zadene sankcija prekluzije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061484
OZ člen 153, 153/3, 154, 154/4,188. ZPP člen 243.
soprispevek oškodovanca – sopotnik v vozilu – vožnja z vinjenim voznikom in brez varnostnega pasu – postavitev izvedenca – kršitev pravil o dokazovanju z izvedenci
Tožnik v prometni nesreči ni bil udeležen kot voznik vozila, ampak kot sopotnik. Iz tega razloga pri presoji njegovih ravnanj oz. opustitev, ne gre za ugotavljanje njegovega soprispevka k nastanku prometne nesreče, ampak k nastanku (večje) škode. Delež krivde sicer objektivno odgovornih udeležencev prometne nesreče se v tem postopku ne ugotavlja, ampak bo to predmet morebitne kasnejše regresne pravde v smislu 188. člena OZ, oba objektivno odgovorna povzročitelja prometne nesreče pa tožniku za škodo solidarno odgovarjata.
Nezapadle občasne in bodoče terjatve se v skladu z 259. členom ZIZ lahko zavarujejo z predhodno odredbo. Ko so terjatve upnika, katerih izvršba je bila dovoljena s sklepom o izvršbi, v celoti poravnane, ni več razlogov za vodenje postopka izvršbe. Prisilno izterjavo tistih občasnih terjatev upnika, ki so v razmerju do istega dolžnika zapadle kasneje, torej po izdaji sklepa o izvršbi, lahko upnik zahteva le z novim predlogom za izvršbo, v katerem te terjatve natančno opredeli (40. člen ZIZ).
družbena pogodba – societeta - delitev dobička - stroški zaradi delovanja societete
Stroškov družbenice ni moč zavrniti že zato, ker se glasijo na drugo pravno osebo in jih ni poravnala societeta ali njena družbenica neposredno. Tudi takšni stroški, ki nastanejo zaradi delovanja societete in jih neposredno poravna tretji kot posredni zastopnik družbenika so namreč predmet medsebojnega poravnavanja med družbeniki (communicatio lucri et damni) in so jih dolžni družbeniki trpeti skupno, v okviru svojega družbenega dogovora.
zaznamba sklepa o izvršbi – vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Na podlagi 1. odstavka 86. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. K obvestilu mora biti predložen sklep o izvršbi. Za zemljiškoknjižno sodišče zadošča, da je vpis, ki ga dovoli, skladen z zemljiškoknjižnim stanjem in sklepom o izvršbi.
OZ člen 131, 131/1, 135, 171, 171/1, 186, 186/1, 395.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – deljena odgovornost – solidarna odgovornost – uporaba toboganov – odgovornost upravljalca kopališča – odgovornost več oseb za isto škodo
V skladu z določbo 1. odstavka 186. člena OZ za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno, kar pomeni, da vsak odgovarja za celoten obseg škode. Po določbi 395. člena OZ namreč vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost in lahko upnik zahteva izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, ta obveznost pa preneha, ko jo en izpolni, s čimer so vsi dolžniki prosti te obveznosti. To pa tudi na odškodninskem področju pomeni, da lahko oškodovanec vloži tožbo zoper vse odgovorne osebe ali pa zgolj zoper eno od njih in od nje terja povrnitev vse škode.
zastaranje - pretrganje zastaranja - delno plačilo - pripoznava dolga
Vsako dolžnikovo plačilo ne pomeni samodejne pripoznave dolga. Gre za konkludentno ravnanje, pri katerem je pravo voljo treba ugotoviti. Pripoznava (tudi konkludentna) mora biti jasna in določna, tako da mora biti delno plačilo plačilo na račun, da bi ga bilo mogoče šteti kot pripoznavo dolga.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0061442
SPZ člen 70. ZNP člen 36, 36/1. ZUreP-1 člen 103, 103/1.
delitev solastnega premoženja - presumpcija umika predloga za delitev solastnega premoženja zaradi neplačila predujma za izvedenca - pred postopkom izdelana izvedenska mnenja - načelo popolne delitve – razlastitev dela nepremičnin, ki so predmet delitve
Postavitev izvedenca v nepravdnem postopku za delitev solastnega premoženja na podlagi zakona ni obvezna. Zato načeloma ne pride v poštev uporaba določbe 1. odstavka 36. člena ZNP (presumpcija umika v primeru, ko predlagatelj ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem).
V soglasju s strankami oz. udeleženci postopka je mogoče v nepravdnem postopku upoštevati ne le druge dokazne listine, temveč v dokazne namene tudi pred postopkom izdelana izvedenska mnenja, katerih zato tudi ni mogoče šteti le zgolj kot del trditvene podlage predloga za delitev solastnega premoženja.
Namen razdružitvenega postopka solastnega premoženja je, da se v celoti razdeli med solastnike po kriterijih določenih v 70. členu SPZ. Zato ni mogoče delitve opraviti le delno (razen izjemoma v primeru soglasja vseh udeležencev nepravdnega postopka), pa čeprav je predmet delitve več parcel, v solastnini pa so ostale le tiste, ki so pripadle nasprotnima udeleženkama.
priposestvovanje služnosti – dobra vera – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost
Kupec služeče nepremičnine se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, če je opustil raziskovalno dolžnost glede obstoječe, a nevknjižene služnosti. Asfaltirana pot, ki vodi prek služeče nepremičnine, je zunanje dejstvo, ki kupcu nalaga, da se o morebitnem obstoju služnosti pozanima.
zakonske zamudne obresti - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum - obvezna uporaba odločb ustavnega sodišča
Zamudne obresti so bile poplačane pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006, tako da v trenutku, ko je ta začela učinkovati, izvršilni postopek ni tekel zaradi neplačanih zamudnih obresti, ki bi dosegle oziroma presegle glavnico. Le glede takšnih obresti bi namreč bilo treba upoštevati omejitve.
SPZ člen 43, 43/3, 266, 266/1, 269. ZTLR člen 28, 28/4, 72. ZZK-1 člen 3, 3-5, 11, 12, 40, 40/1, 40/1-3. ZEN člen 8, 8/1, 48, 48/1.
priposestvovanje dela nepremičnine – oblikovanje tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice – nedoločen tožbeni zahtevek – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – izdelava elaborata parcelacije
Pri priposestvovanju gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato je vpis v zemljiško knjigo le deklaratorne narave. Poseben dajatveni zahtevek, po katerem naj bi toženci izstavili ustrezno listino, na podlagi katere se bodo lahko vpisali v zemljiško knjigo, ni potreben. Neutemeljen je obligacijski zahtevek, da so toženci dolžni dovoliti geometrsko odmero - parcelacijo spornega dela zemljišča. Nobene materialnopravne podlage ni za takšno obveznost tožencev.
Predmet izpodbijanega sodbenega izreka je nedoločen del parcele, ki ne vsebuje nove parcelne številke in tistih elementov, ki jih mora vsebovati katastrski elaborat. Tožniki bi morali tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi bila lahko na njegovi podlagi izdana sodba zemljiškoknjižno izvedena.
delitev solastnine – način delitve – civilna delitev stvari
Ker solastnih nepremičnin ni mogoče fizično deliti brez znatnih stroškov in se udeleženci niso sporazumeli o načinu delitve, je pravilna odločitev, da se opravi civilna delitev.
Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da so pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnih deležev navidezne pogodbe. Trdila je, da so z njimi tožene stranke prikrile prodajne pogodbe z namenom, da se izognejo predkupni pravici ostalih imetnikov enotnega poslovnega deleža, ki so jo ti za primer odplačnega razpolaganja z idealnimi deli tega deleža dogovorili v Pravilih upravljanja enotnega poslovnega deleža. Navedla je tudi, da so tožene stranke leta 2001 sklenile identične pogodbe, ki so že bile pravnomočno ugotovljene za nične. Ker so tožene stranke kljub temu v nasprotju z dogovorjenimi pravili sklenile sporne pogodbe, so po tožbenih navedbah ravnale protipravno in nemoralno. Zato so te pogodbe nične. Tožeča stranka je torej navedla vsa pravno relevantna dejstva, ki po določbi 86. člena OZ utemeljujejo njen zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodb.