zaznamba sklepa o izvršbi – vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Na podlagi 1. odstavka 86. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. K obvestilu mora biti predložen sklep o izvršbi. Za zemljiškoknjižno sodišče zadošča, da je vpis, ki ga dovoli, skladen z zemljiškoknjižnim stanjem in sklepom o izvršbi.
Za neupravičeno obogatitev gre, ko je ugotovljen neutemeljen premik premoženja, zaradi katerega je ena stran prikrajšana, druga pa obogatena, med tem pa mora obstajati vzročna zveza.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodnina za nepremoženjsko škodo - protipravnost ravnanja - razumen rok – relativna doba – merila – vzorčni postopek
Odgovornost države po ZVPSBNO je sicer res objektivna, vendarle pa le glede tega, da se država te ne more rešiti tedaj, ko je bila pravica oškodovancu kršena. Kršitev pravice pa je potrebno ugotoviti. Ta kljub zastoju ne nastopi sama po sebi, pač pa mora biti rezultat protipravnega, samovoljnega ali arbitrarnega ravnanja državnega organa, ali pa rezultat ravnanj izven njegove sfere (npr. sistemsko pogojenih sodnih zaostankov), saj zakon drugače ne bi določal meril, po katerih naj sodišče presoja pravna sredstva po tem zakonu (med njimi tudi zahtevo za pravično zadoščenje).
ZIZ ne daje strokovnim sodelavcem pooblastila za odločanje o vseh ugovorih, podanih v postopku, ki je bil začet po predlogu na podlagi verodostojne listine, temveč le za odločanje o rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, katerega presoja je omejena na pravočasnost, popolnost, dovoljenost in obrazloženost ugovora.
vznemirjanje lastninske pravice - parkiranje ob hiši - pasivna legitimacija
Ob dejstvu, da je toženka lastnica sporne parcele, je dolžna zagotoviti, da tudi njena otroka in gosti ne parkirajo tako, da tožnikoma ovirajo izvrševanje njune lastninske pravice. Način, kako bo za to poskrbela, je prepuščen njej. Tudi če, kot trdi, vznemirjanja (parkiranja tik ob hiši tožnikov) ne naroča, nima od njega nobene koristi in tudi nima namena škodovanja tožnikom, to ne pomeni, da za zahtevek ne bi bila pasivno legitimirana.
delitev solastnine – način delitve – civilna delitev stvari
Ker solastnih nepremičnin ni mogoče fizično deliti brez znatnih stroškov in se udeleženci niso sporazumeli o načinu delitve, je pravilna odločitev, da se opravi civilna delitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060722
SZ člen 117, 117/1. ZOR člen 154, 154/1, 183. OZ člen 162.
privatizacija stanovanj – kontrahirna dolžnost – plačilo odškodnine zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti – vrednost točke – višina kupnine
Ker je tožnica plačala kupnino za stanovanje, izračunano po višji vrednosti točke, je utemeljen njen zahtevek za vrnitev dela najemnine, kolikor je ta presegala obveznosti lastnika stanovanja, ki jo je plačevala še 9 let po tem, ko so bili izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe po 117. členu SZ. Tožena stranka ni uspela dokazati, da ni kriva za kar devetleten nepotreben zastoj v postopku za odkup stanovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0056202
ZPP člen 213, 249, 249/1, 286b, 319, 319/1, 343, 343/1. OZ člen 103, 131, 247, 619, 627, 628, 639, 639/3, 639/5, 648, 649, 659, 660. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10(2).
pravnomočnost – zavrženje pritožbe – nagrada za izvedensko delo – gradbena pogodba – odgovornost za napake – jamčevalni zahtevki – refleksna škoda – pogodbena kazen
Poleg izgradnje novega gradbenega objekta so lahko predmet gradbene pogodbe tudi druga gradbena dela na obstoječem objektu, med katera sodijo rekonstrukcija objekta in vzdrževalna dela.
Dokončanje del po drugih izvajalcih ni mogoče obravnavati kot škodo. Tudi v primeru odpovedi pogodbe zaradi neizpolnitve, ima pojavna oblika škod lastnost stvarnih napak, torej je tudi to mogoče uveljavljati le v okviru jamčevalnih zahtevkov.
osebni stečaj – odpust obveznosti – predlog za odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – meje preizkusa sklepa o začetku postopka odpusta
Potem, ko je sklep o začetku postopka odpusta obveznosti izdan, prvostopenjsko sodišče lahko po 1. točki 1. odst. 406. člena ZFPPIPP ustavi postopek odpusta obveznosti le, če presodi, da obstaja razlog iz 1. odst. 403. člena, ki se uveljavlja z ugovorom. Že besedna zveza „obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom“, nedvomno pove, da se prvostopenjsko sodišče v postopku odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku omeji zgolj na presojo utemeljenosti ugovornih razlogov, ni pa več upravičeno po uradni dolžnosti presojati obstoja drugih zakonskih ovir iz 399. člena ZFPPIPP, ki jih upnik ali upravitelj z ugovorom ne uveljavljata.
Pogodbenik odgovarja le za v pogodbi dogovorjene obveznosti. Zmota drugega sopogodbenika o njihovem obsegu ne pomeni, da lahko ta zahteva njihovo izpolnitev.
plačilo na obroke - zastaranje – trenutek dospelosti terjatve – začetek teka zastaralnega roka – zapadlost prvega obroka – zapadlost celotne obveznosti zaradi neplačila
V pogodbi urejena sankcija za neplačilo prvega obroka temelji na predpostavki, da je prvi obrok že zapadel v plačilo, ostali obroki pa še ne. Tožniku je dana pravica, da terja plačilo celotne preostale obveznosti, torej tistega dela celotne obveznosti, ki še ni zapadla, kar pa glede na povedano ne vključuje tudi prvi obrok. Zgolj zaradi zapadlosti še preostalega neplačanega zneska, še ne pomeni, da je tudi zapadlost prvega obroka prenesena na trenutek zapadlosti celotne preostale obveznosti.
odstop terjatve s pogodbo – pogodba o odstopu terjatve – cesija – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo – obvestitev dolžnika – določljiv predmet - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
Pri odtujitvi terjatve med pravdo na strani tožnika v prid relevančne teorije govorijo tudi materialnopravni razlogi v zvezi s cesijo terjatve. 419. člen OZ v 2. odstavku določa, da je izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti, vendar samo, če ni vedel za odstop; sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku. Glede na to, da je tožeča stranka (dvakrat) obvestila toženo stranko o odstopu terjatev A., upoštevajoč 419. člen OZ izpolnitev tožeči stranki za toženo stranko ne bi bila več veljavna in bi obveznost do družbe A. kljub izpolnitvi tožeči stranki zanj ostala v veljavi. Iz navedenega sledi, da je vtoževano terjatev upravičen terjati le še A., ne pa več tudi tožeča stranka.
umik tožbe – privolitev v umik – umik pobotnega ugovora – predhodni preizkus tožbe – odločanje o isti stvari
Obrazložitev delnega umika tožbe predstavlja priznanje pobotnega ugovora tožene stranke, ki se nanaša na prejeto in še ne vrnjeno posojilo. Tožena stranka bi, da bi dosegla, da sodišče odloči o celotnem zahtevku tožeče stranke in pri tem upošteva pobotni ugovor tudi v delu, ki ga je tožeča stranka priznala, morala delnemu umiku tožbe nasprotovati. Tega pa ni storila. Iz zapisnika z naroka o glavni obravnavi 26. 11. 2009 je razvidno, da je tožena stranka celo izrecno nasprotovala (sicer neutemeljenemu) preklicu umika tožbe, ki ga je podala tožeča stranka.
V pobot ni mogoče uveljavljati terjatev, o katerih že teče pravdni postopek, saj bi v tem primeru odločalo dvakrat o eni stvari, zato je sodišče pobotni ugovor tožene stranke v tem delu pravilno zavrglo.
negatorna tožba - varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – soglasje lastnika za poseg
Ker lastnik svojo lastninsko pravico lahko omeji, se tožnik neutemeljeno sklicuje, da je bil z njegovim soglasjem izveden poseg protipraven. Do pravnega varstva, ki ga zagotavlja 99. čl. SPZ, ni upravičen, ker je s posegom soglašal.
Res je, da se sklepajo posli tudi na podlagi ustnih dogovorov. Vendar pa bi morala tožena stranka vsebino dogovora zatrjevati. Šele nato bi sodišče lahko izvajalo dokaze v smeri ugotavljanja resničnosti zatrjevanega dogovora.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068126
ZOR člen 361, 371,376, 751, 752.
mandatna pogodba - odgovornost odvetnika - kršitev pogodbene obveznosti mandatarja – zastaranje odškodninske terjatve iz kršitve mandatne pogodbe – začetek teka zastaranja – vzročna zveza
Glede na posebnost mandatnega razmerja ni mogoče sprejeti stališča, da v obravnavni zadevi začne teči zastaranje najkasneje z izdajo sklepa o ustavitvi postopka. Odločilno je, kdaj je tožnik lahko ugotovil, da mu je nastala škoda zaradi ravnanja prevzemnika posla, ki niso bila v skladu z dogovorjeno skrbnostjo in zato predstavljajo kršitev pogodbenih obveznosti. Zastaranje prične teči šele takrat, ko stranka izve za okoliščine, ki so potrebne, da svoj zahtevek uveljavi.
motenje posesti – ekonomski interes – pravni interes
Da neko dejanje pomeni motenje posesti, mora predstavljati upošteven poseg v posestno stanje tožeče stranke. Zgolj dvakratna odstranitev vrtnega pohištva z dela parcele, četudi po trditvah tožeče stranke na nasilen način, pa je mogoče opredeliti le kot bagatelno spremembo posestnega stanja, ki nima niti pravnega, niti ekonomskega pomena.
vsebina pogodbe – izpolnitev pogodbenih obveznosti – cena – fiksnost cen po merski enoti – določnost cene – predmet pogodbe – obseg del – presežna dela – dodatna dela - prenova objekta
Pravilno (v skladu z določbo 82. člena OZ - določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, upoštevajoč skupen namen, ki je razviden že iz narave med pravdnima strankama sklenjene pogodbe – z dodatkom glede t. i. dodatnih del) je ocenjena tudi vsebina pogodbenih določil (tako pisnih kot ustno sklenjenih in realiziranih) glede predmeta pogodbe ter le okvirno določenega obsega del, kot tudi da zaradi t. i. presežnih del tožeči stranki ni bilo potrebno kakorkoli spreminjati pogodbe ali pridobiti od tožene kakšno soglasje za izvedbo del. Ker je bil obseg del samo okvirno določen, s pisno pogodbo pa dogovorjena prenova (starega) objekta, so neutemeljeni ugovorni in pritožbeni očitki o pomanjkanju pisnih obvestil oziroma odobritve.
pridobitev lastninske pravice – reševanje stanovanjskega vprašanja – preureditev stanovanja
Tožnik je bil imetnik stanovanjske pravice. S preureditvijo od stanovanja ločenega prostora si torej ni reševal svojega stanovanjskega vprašanja v duhu določb ZSR, zato podlaga za pridobitev lastninske pravice po 116. členu SZ ni podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060729
ZOZP člen 7. OZ člen 131, 131/1, 179.
izguba zavarovalnih pravic - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - materialno procesno vodstvo - povrnitev izplačane odškodnine za nepremoženjsko škodo
Dokazno breme glede vseh prvin odškodninskega primera (z izjemo krivde), torej tudi glede vprašanja nastanka (pravno priznane) škode, je na strani oškodovanca, v regresnem zahtevku pa je to trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice. Ne zadošča torej, da zavarovalnica pojasni, koliko (za vse oblike škode skupaj) in iz katerega škodnega dogodka je škoda plačana. V primeru odškodnine za nepremoženjsko škodo mora podati tudi navedbe o tem, kakšna škoda je nastala oškodovancu.
Stališče, da je toženec tisti, ki mora podati ugovora, da je zavarovalnica plačala preveč in v okviru teh podati trditve o obsegu škode (ki naj jih, če ne drugače pridobi s poizvedbami pri tožeči stranki), je nerazumno in posega v toženčevo pravico do učinkovitega sodnega varstva.
Če zavarovalnica trditev o obsegu škode ne poda, mora sodišče opraviti materialno procesno vodstvo. Ob izostanku tega tožnico ne zadene sankcija prekluzije.