Za izplačilo deviznih hranilnih vlog v SFRJ bi odgovarjala Narodna banka Jugoslavije samo v primeru, če tožene stranke ne bi bilo več. Ker tožena stranka še obstaja, je tožniku tudi dolžna vrniti deponirana devizna sredstva.
Pri pogodbi o zastopanju gre za obligacijo rezultata, to pa pomeni, da ima zastopnik pravico do plačila šele, ko v imenu in za račun naročitelja sklenjene s tretjim pogodbo, ali pa pogodbo s tretjim sklene naročitelj po posredovanju zastopnika. Zgolj sklenjene zastopniške pogodbe zastopniku še ne dajejo pravice do plačila provizije, če svoje obveznosti iz teh pogodb zastopnik ne izpolni.
priposestvovanje služnosti – pravo priposestvovanje – nepravo priposestvovanje - služnost poti – nemini res sua servit – ni služnosti na lastni stvari
Priposestvovalna doba lahko začne teči šele v trenutku, ko lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine ni več ista oseba.
Najkasneje v trenutku vložitve tožbe tožnika nista bila več dobroverna in v posledici nista izpolnila pogoja desetletnega dobrovernega izvrševanja služnosti, ki bi bilo potrebno za (pravo) priposestvovanje.
pridobitev lastninske pravice – odsvojitev nepremičnine – darilo – strinjanje z razpolaganjem nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih dobrovernih oseb. Tožnik, ki je vedel za odsvojitev in se z njo celo strinjal, pa ni takšna tretja dobroverna oseba, ki bi se lahko sklicevala na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Ker je torej vedel in soglašal s prenosom lastninske pravice na skupno hčerko pravdnih strank, ne more terjati vrnitve darila od toženke, čeprav je bila ta v času vložitve tožbe še vknjižena kot lastnica spornih nepremičnin v zemljiški knjigi. .
odstop terjatve s pogodbo – pogodba o odstopu terjatve – cesija – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo – obvestitev dolžnika – določljiv predmet - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
Pri odtujitvi terjatve med pravdo na strani tožnika v prid relevančne teorije govorijo tudi materialnopravni razlogi v zvezi s cesijo terjatve. 419. člen OZ v 2. odstavku določa, da je izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti, vendar samo, če ni vedel za odstop; sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku. Glede na to, da je tožeča stranka (dvakrat) obvestila toženo stranko o odstopu terjatev A., upoštevajoč 419. člen OZ izpolnitev tožeči stranki za toženo stranko ne bi bila več veljavna in bi obveznost do družbe A. kljub izpolnitvi tožeči stranki zanj ostala v veljavi. Iz navedenega sledi, da je vtoževano terjatev upravičen terjati le še A., ne pa več tudi tožeča stranka.
umik tožbe – privolitev v umik – umik pobotnega ugovora – predhodni preizkus tožbe – odločanje o isti stvari
Obrazložitev delnega umika tožbe predstavlja priznanje pobotnega ugovora tožene stranke, ki se nanaša na prejeto in še ne vrnjeno posojilo. Tožena stranka bi, da bi dosegla, da sodišče odloči o celotnem zahtevku tožeče stranke in pri tem upošteva pobotni ugovor tudi v delu, ki ga je tožeča stranka priznala, morala delnemu umiku tožbe nasprotovati. Tega pa ni storila. Iz zapisnika z naroka o glavni obravnavi 26. 11. 2009 je razvidno, da je tožena stranka celo izrecno nasprotovala (sicer neutemeljenemu) preklicu umika tožbe, ki ga je podala tožeča stranka.
V pobot ni mogoče uveljavljati terjatev, o katerih že teče pravdni postopek, saj bi v tem primeru odločalo dvakrat o eni stvari, zato je sodišče pobotni ugovor tožene stranke v tem delu pravilno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0056202
ZPP člen 213, 249, 249/1, 286b, 319, 319/1, 343, 343/1. OZ člen 103, 131, 247, 619, 627, 628, 639, 639/3, 639/5, 648, 649, 659, 660. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10(2).
pravnomočnost – zavrženje pritožbe – nagrada za izvedensko delo – gradbena pogodba – odgovornost za napake – jamčevalni zahtevki – refleksna škoda – pogodbena kazen
Poleg izgradnje novega gradbenega objekta so lahko predmet gradbene pogodbe tudi druga gradbena dela na obstoječem objektu, med katera sodijo rekonstrukcija objekta in vzdrževalna dela.
Dokončanje del po drugih izvajalcih ni mogoče obravnavati kot škodo. Tudi v primeru odpovedi pogodbe zaradi neizpolnitve, ima pojavna oblika škod lastnost stvarnih napak, torej je tudi to mogoče uveljavljati le v okviru jamčevalnih zahtevkov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061443
SPZ člen 32. ZPP člen 184, 184/2.
motenje posesti – posestno varstvo – posest stvari – sprememba tožbe – dopolnitev ali poprava tožbe
Z modifikacijo zahtevka se ni spremenila lokacija motenja posesti, ta je ostala ista, tj. vhod v hišo tožnikov, tudi se ni spremenil način motenja posesti, ki predstavlja pluženje in kopičenje snega. Ti dve okoliščini sta za ugotovitev, da je v predmetni zadevi prišlo do motenja posesti odločilni in se nista spremenili. Zgolj drugačen opis poti, iz katere je toženec navozil sneg pred hišo tožnikov, pa ne gre šteti za spremembo tožbe.
negatorna tožba - varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – soglasje lastnika za poseg
Ker lastnik svojo lastninsko pravico lahko omeji, se tožnik neutemeljeno sklicuje, da je bil z njegovim soglasjem izveden poseg protipraven. Do pravnega varstva, ki ga zagotavlja 99. čl. SPZ, ni upravičen, ker je s posegom soglašal.
motenje posesti – ekonomski interes – pravni interes
Da neko dejanje pomeni motenje posesti, mora predstavljati upošteven poseg v posestno stanje tožeče stranke. Zgolj dvakratna odstranitev vrtnega pohištva z dela parcele, četudi po trditvah tožeče stranke na nasilen način, pa je mogoče opredeliti le kot bagatelno spremembo posestnega stanja, ki nima niti pravnega, niti ekonomskega pomena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068104
OZ člen 131, 131/1, 179. ZOZP člen 7, 7/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – vožnja pod vplivom alkohola – izguba zavarovalnih pravic – regresni zahtevek zavarovalnice – sklepčnost regresne tožbe
Za sklepčnost regresne tožbe zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino in koliko. Nato pa morata zavarovanec ali odgovorna oseba trditi in dokazati, da nista ravnala v nasprotju s pogodbo in (ali) ugovarjati, da zavarovalnica ni pravilno likvidirala škode.
ZPP člen 3, 3/3, 12, 214, 214/1, 214/2, 328, 328/3. OZ člen 378.
priznanje dejstev – načelo pomoči prava neuki stranki – pravna oseba
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana. S tem, ko je tožena stranka dvakrat priznala terjatev tožeče stranke v višini glavnice, dejstvi kvalitete blaga in obstoja dogovora o popustu na ceno med strankama nista bili več sporni. Le če bi šlo za situacijo iz 3. odstavka 3. člena ZPP bi sodišče prve stopnje moralo izvajati ponujene dokaze, kljub pomanjkanju spora strank o odločilnih dejstvih.
Tožena stranka je pravna oseba, ki na trgu opravlja dejavnost, učinek izjave njene zakonite zastopnice pa bi ji moral biti predvidljiv in poznan, saj mora tožena stranka pri vseh dejanjih (tudi procesnih) izkazovati skrbnost dobrega gospodarstvenika (strokovnjaka). Tožena stranka je s svojo izjavo priznala dejstva in ni šlo morebiti za pripoznavo zahtevka. Načelo pomoči prava neuki stranki (12. člen ZPP) pa se ne razteza tudi na izjave strank o dejstvih, temveč le na uporabo procesnih pravic po ZPP, ki jih ima stranka pred postopkom.
mandatna pogodba - plačilo za trud - grajanje napak na delu mandatarja
Toženec ni grajal posameznih postavk vtoževanega računa, temveč je tožniku očital nestrokovno opravljeno delo, škode, ki naj bi mu nastala, pa ni opredelil ter njene povrnitve ni zahteval s pobotnim ugovorom ali nasprotno tožbo. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča, da je tožbenemu zahtevku potrebno ugoditi. Mandatar ima namreč pravico do plačila za svoj trud oziroma opravljeno storitev, razen če ni dogovorjeno drugače.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – odškodnina članom agrarnih skupnosti
Sodišče v nepravdnem postopku odloči o odškodnini, če je z zakonom določeno, da se odškodnina določi v nepravdnem postopku. ZPVAS pa ne določa določitve odškodnine, temveč določa, da lahko oškodovanci uveljavljajo odškodnino po splošnih odškodninskih predpisih.
zapuščina brez dedičev – kaduciteta – vstop v zapustnikova pravna razmerja
Pri prehodu zapuščine brez dedičev v lastnino Republike Slovenije ne gre za zakonito dedovanje, pač pa gre za poseben način pridobitve lastnine in za pravno nasledstvo, tako da Republika Slovenija vstopi v celoti v zapustnikova pravna razmerja glede pravic in stvari, ki bi bile sicer predmet dedovanja in so sedaj prešle v last Republike Slovenije.
Republika Slovenija se kot pravni naslednik umrlega prevzemu postopka (tako kot dediči) ne more upirati.
OZ člen 131, 131/1, 135, 171, 171/1, 186, 186/1, 395.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – deljena odgovornost – solidarna odgovornost – uporaba toboganov – odgovornost upravljalca kopališča – odgovornost več oseb za isto škodo
V skladu z določbo 1. odstavka 186. člena OZ za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno, kar pomeni, da vsak odgovarja za celoten obseg škode. Po določbi 395. člena OZ namreč vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost in lahko upnik zahteva izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, ta obveznost pa preneha, ko jo en izpolni, s čimer so vsi dolžniki prosti te obveznosti. To pa tudi na odškodninskem področju pomeni, da lahko oškodovanec vloži tožbo zoper vse odgovorne osebe ali pa zgolj zoper eno od njih in od nje terja povrnitev vse škode.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da presoja pravnega standarda nepreskrbljenosti, ki predstavlja predpostavko za upravičenje do preživnine, nujno zajema tudi upoštevanje minimalne socialne varnosti oziroma preskrbljenosti zakonca tudi v bodoče, pri čemer takšna bodoča nepreskrbljenost predstavlja podlago pri prisoji tako imenovane simbolične preživnine. Pritožba pravilno opozarja, da je toženkin položaj negotov, toženka pa lahko premoženje tudi izgubi in se na njeni strani okoliščine spremenijo do take mere, da bi terjale plačevanje preživnine. Ker je torej bodoč tožničin premoženjski položaj negotov, je v konkretnem primeru podana podlaga za prisojo simbolične preživnine v znesku 1,00 EUR.
SPZ člen 43, 43/3, 266, 266/1, 269. ZTLR člen 28, 28/4, 72. ZZK-1 člen 3, 3-5, 11, 12, 40, 40/1, 40/1-3. ZEN člen 8, 8/1, 48, 48/1.
priposestvovanje dela nepremičnine – oblikovanje tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice – nedoločen tožbeni zahtevek – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – izdelava elaborata parcelacije
Pri priposestvovanju gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato je vpis v zemljiško knjigo le deklaratorne narave. Poseben dajatveni zahtevek, po katerem naj bi toženci izstavili ustrezno listino, na podlagi katere se bodo lahko vpisali v zemljiško knjigo, ni potreben. Neutemeljen je obligacijski zahtevek, da so toženci dolžni dovoliti geometrsko odmero - parcelacijo spornega dela zemljišča. Nobene materialnopravne podlage ni za takšno obveznost tožencev.
Predmet izpodbijanega sodbenega izreka je nedoločen del parcele, ki ne vsebuje nove parcelne številke in tistih elementov, ki jih mora vsebovati katastrski elaborat. Tožniki bi morali tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi bila lahko na njegovi podlagi izdana sodba zemljiškoknjižno izvedena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068126
ZOR člen 361, 371,376, 751, 752.
mandatna pogodba - odgovornost odvetnika - kršitev pogodbene obveznosti mandatarja – zastaranje odškodninske terjatve iz kršitve mandatne pogodbe – začetek teka zastaranja – vzročna zveza
Glede na posebnost mandatnega razmerja ni mogoče sprejeti stališča, da v obravnavni zadevi začne teči zastaranje najkasneje z izdajo sklepa o ustavitvi postopka. Odločilno je, kdaj je tožnik lahko ugotovil, da mu je nastala škoda zaradi ravnanja prevzemnika posla, ki niso bila v skladu z dogovorjeno skrbnostjo in zato predstavljajo kršitev pogodbenih obveznosti. Zastaranje prične teči šele takrat, ko stranka izve za okoliščine, ki so potrebne, da svoj zahtevek uveljavi.