SPZ člen 43, 43/3, 266, 266/1, 269. ZTLR člen 28, 28/4, 72. ZZK-1 člen 3, 3-5, 11, 12, 40, 40/1, 40/1-3. ZEN člen 8, 8/1, 48, 48/1.
priposestvovanje dela nepremičnine – oblikovanje tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice – nedoločen tožbeni zahtevek – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – izdelava elaborata parcelacije
Pri priposestvovanju gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato je vpis v zemljiško knjigo le deklaratorne narave. Poseben dajatveni zahtevek, po katerem naj bi toženci izstavili ustrezno listino, na podlagi katere se bodo lahko vpisali v zemljiško knjigo, ni potreben. Neutemeljen je obligacijski zahtevek, da so toženci dolžni dovoliti geometrsko odmero - parcelacijo spornega dela zemljišča. Nobene materialnopravne podlage ni za takšno obveznost tožencev.
Predmet izpodbijanega sodbenega izreka je nedoločen del parcele, ki ne vsebuje nove parcelne številke in tistih elementov, ki jih mora vsebovati katastrski elaborat. Tožniki bi morali tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi bila lahko na njegovi podlagi izdana sodba zemljiškoknjižno izvedena.
Zgolj seznanjenost upnika s tem, da med dolžnikom in tretjim obstaja dogovor, po katerem bi slednji poravnal dolžnikov dolg, še ne pomeni njegovega strinjanja s spremembo dolžnika. Upnik mora namreč izraziti svojo privolitev tudi v tem, da bo obveznost iz dosedanjega dolžnika prešla na novega dolžnika, prvi pa k plačilu ne bo več zavezan.
Čeprav je dejansko končni tekst pogodbe res v celoti pripravil posrednik, ta tekst pa je že vseboval tudi dopolnitve o plačilu posredniške provizije, ni mogoče šteti, da je posrednik privolil v spremembo dolžnika, torej dolg naročitelja v celoti preide na drugo stranko v nasprotju s sicer dogovorjenim plačilom po posredniški pogodbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061443
SPZ člen 32. ZPP člen 184, 184/2.
motenje posesti – posestno varstvo – posest stvari – sprememba tožbe – dopolnitev ali poprava tožbe
Z modifikacijo zahtevka se ni spremenila lokacija motenja posesti, ta je ostala ista, tj. vhod v hišo tožnikov, tudi se ni spremenil način motenja posesti, ki predstavlja pluženje in kopičenje snega. Ti dve okoliščini sta za ugotovitev, da je v predmetni zadevi prišlo do motenja posesti odločilni in se nista spremenili. Zgolj drugačen opis poti, iz katere je toženec navozil sneg pred hišo tožnikov, pa ne gre šteti za spremembo tožbe.
Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da so pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnih deležev navidezne pogodbe. Trdila je, da so z njimi tožene stranke prikrile prodajne pogodbe z namenom, da se izognejo predkupni pravici ostalih imetnikov enotnega poslovnega deleža, ki so jo ti za primer odplačnega razpolaganja z idealnimi deli tega deleža dogovorili v Pravilih upravljanja enotnega poslovnega deleža. Navedla je tudi, da so tožene stranke leta 2001 sklenile identične pogodbe, ki so že bile pravnomočno ugotovljene za nične. Ker so tožene stranke kljub temu v nasprotju z dogovorjenimi pravili sklenile sporne pogodbe, so po tožbenih navedbah ravnale protipravno in nemoralno. Zato so te pogodbe nične. Tožeča stranka je torej navedla vsa pravno relevantna dejstva, ki po določbi 86. člena OZ utemeljujejo njen zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodb.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061484
OZ člen 153, 153/3, 154, 154/4,188. ZPP člen 243.
soprispevek oškodovanca – sopotnik v vozilu – vožnja z vinjenim voznikom in brez varnostnega pasu – postavitev izvedenca – kršitev pravil o dokazovanju z izvedenci
Tožnik v prometni nesreči ni bil udeležen kot voznik vozila, ampak kot sopotnik. Iz tega razloga pri presoji njegovih ravnanj oz. opustitev, ne gre za ugotavljanje njegovega soprispevka k nastanku prometne nesreče, ampak k nastanku (večje) škode. Delež krivde sicer objektivno odgovornih udeležencev prometne nesreče se v tem postopku ne ugotavlja, ampak bo to predmet morebitne kasnejše regresne pravde v smislu 188. člena OZ, oba objektivno odgovorna povzročitelja prometne nesreče pa tožniku za škodo solidarno odgovarjata.
ZD člen 132, 142. ZIZ člen 24. ZPP člen 208, 208/1.
prehod zapuščine na dediče - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – prekinitev pravdnega postopka
Pritožnici je treba sicer pritrditi, da kot dedinja na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarja za zapustnikove dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja, kot je sodišče prve stopnje tudi zapisalo v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa. Vendar pa je v tej fazi postopka odločilen prvi del navedene določbe ZD, kjer je predpisano, da dedič odgovarja za zapustnikove dolgove. Izpodbijani sklep bi bil napačen le v primeru, če bi se pritožnica dedovanju odpovedala, saj se le takrat izvršilni postopek zoper njo ne bi mogel nadaljevati. V obravnavanem primeru pa je dedinja v pritožbi zoper izpodbijani sklep sama potrdila, da je bila razglašena za dedinjo po prvotnem dolžniku, kot izhaja tudi iz pravnomočnega sklepa o dedovanju.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – odškodnina članom agrarnih skupnosti
Sodišče v nepravdnem postopku odloči o odškodnini, če je z zakonom določeno, da se odškodnina določi v nepravdnem postopku. ZPVAS pa ne določa določitve odškodnine, temveč določa, da lahko oškodovanci uveljavljajo odškodnino po splošnih odškodninskih predpisih.
priposestvovanje služnosti – pravo priposestvovanje – nepravo priposestvovanje - služnost poti – nemini res sua servit – ni služnosti na lastni stvari
Priposestvovalna doba lahko začne teči šele v trenutku, ko lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine ni več ista oseba.
Najkasneje v trenutku vložitve tožbe tožnika nista bila več dobroverna in v posledici nista izpolnila pogoja desetletnega dobrovernega izvrševanja služnosti, ki bi bilo potrebno za (pravo) priposestvovanje.
seznam preizkušenih terjatev – pravni interes za pravdo
Ker je bila terjatev tožeče stranke v celoti prerekana, je nepravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za predmetni spor in da je potrebno tožbo zavreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064450
OZ člen 187, 240, 630, 632, 632/2.
podjemna pogodba – odgovornost podjemnika – odgovornost podizvajalca – odgovornost za sodelavce – varnost in nadzor pri izvajanju remontnih del
Podjemnik je v razmerju do naročnika dolžan opraviti posel, ki je predmet izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je s podjemno pogodbo zavezal opraviti, in naročniku odgovarja za izpolnitev te obveznosti. Podjemnik odgovarja, kakor bi dejanje sam storil. V tem je njegova objektivna odgovornost, odgovornost za zavezo, ki jo je ustvaril med seboj in podizvajalcem.
litispendenca – meje pravnomočnosti – pravdni pobot – izvenpravdni pobot – materialnopravni ugovor ugasle pravice – očitna pisna pomota sodišča – dokazni predlog z vpogledom v drug spis
Pravnomočna postane odločitev o pobotni terjatvi le v primeru, če jo tožena stranka uveljavlja s procesnim ugovorom pobota, ne pa, če uveljavlja ugovor ugasle pravice. Sodišče sicer tudi v primeru predpravdnega pobotanja ugotavlja obstoj nasprotne terjatve, če je ta sporna, vendar zgolj z učinkom v pravdi, v katerem je uveljavljana.
Če je tožena stranka isto terjatev kot v tem postopku uspešno uveljavila v drugem postopku (v obeh postopkih kot predpravdni pobot), ne gre niti za pravnomočno razsojeno stvar niti za litispendenco, pač pa za materialnopravni ugovor ugasle pravice, da pobotna terjatev ne obstoji več, ker je zaradi pobota z drugo terjatvijo tožeče stranke že ugasnila.
Kadar stranka predlaga dokaz s vpogledom v drug spis za dokazovanje kakšnega dejstva, je treba takšen dokazni predlog ustrezno substancirati, saj je sam po sebi presplošen in nekonkretiziran. Ne nazadnje se sodišče aktivno in poglobljeno ukvarja le s predmetnim sporom in ne še s spori, ki se med istima strankama vodijo pred drugimi sodišči.
hitri postopek – rok za plačilo globe – možnost obročnega plačila globe – predlog za obročno plačilo globe – odločba – redna pravna sredstva – zahteva za sodno varstvo – upravičenec za vložitev zahteve za sodno varstvo – upravičenec za vložitev pritožbe – krvni sorodnik
V predmetni zadevi je potrebno upoštevati 1. odstavek 46. člena ZP-1, ki določa, da o storitvi prekrška, sankcijah in drugih vprašanjih postopka o prekršku, prekrškovni organ oziroma sodišče odloči z odločbo, zoper katero so dopustna pravna sredstva, ki jih določa ta zakon. Glede na navedeno zakonsko določbo je zoper sklep o neugoditvi predloga storilca za obročno odplačilo globe, ko gre torej za odločitev prekrškovnega organa o drugih vprašanjih postopka, dovoljeno vložiti redno pravno sredstvo, to je zahtevo za sodno varstvo, kot to predpisuje ZP-1. Upravičenci do vložitve tega pravnega sredstva pa niso opredeljeni v 1. odstavku 59. člena ZP-1, saj ZP-1 v 1. odstavku 59. člena določa osebe, ki so upravičene do vložitve zahteve za sodno varstvo le zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku. Upoštevati je potrebno 2. odstavek 150. člena ZP-1, ki med drugim določa, da lahko pritožbo v korist obdolženca vloži tudi krvni sorodnik, kamor je šteti tudi očeta storilke.
V skladu z 2. odstavkom 18. člena ZP-1 je mogoče storilcu dovoliti obročno odplačilo globe le v primeru, če globa presega trikratni znesek najnižje globe iz 17. člena ZP-1. V 1. alineji 2. odstavka 17. člena ZP-1 je kot najnižja globa za fizično osebo predpisana globa v znesku 40,00 EUR.
priznanje lastninske pravice – izstavitev zemljiškoknjižne listine – solastniki – razpolaganje s svojim solastninskim deležem
Tožniki sicer uveljavljajo vsak svoj solastninski delež na posamezni nepremičnini, vendar so njihovi zahtevki uperjeni proti vsem tožencem skupaj, čeprav niso skupni lastniki spornih nepremičnin, temveč solastniki z deleži, kot so navedeni. Kot solastniki imajo pravico razpolagati le vsak s svojim solastninskim deležem in le v tem obsegu je vsak od njih pasivno legitimiran v tej pravdi.
Sporna objava je bila označena kot oglas, podpisala jo je tretje tožena stranka in na koncu je bilo zabeleženo, da gre za promocijsko naročilo. Iz neprerekanih razlogov sodbe izhaja, da je objavo plačala tretje tožena stranka in da vsebine niso sestavili v prvi toženi stranki. Opisane značilnosti torej kažejo na to, da je objava po svoji naravi najbližje oglasu. 50. člen ZMed tako določa, da izdajatelj odgovarja za skladnost oglasa s tem zakonom in s programsko vsebino časopisa. Po tretjem odstavku 47. člena ZMed se med ostalim z oglaševanjem ne sme prizadeti spoštovanja človekovega dostojanstva. Oglas, s katerim bi bilo prizadeto spoštovanje človekovega dostojanstva, bi torej bil v nasprotju z ZMed, kar bi pomenilo, da bi lahko bilo nedopustno tudi ravnanje izdajatelja.
napoved pritožbe – zamuda roka za napoved pritožbe – vročanje pooblaščencu
Vročitev sodbe pooblaščenki tožene stranke je bila opravljena pravilno. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo sodna pisanja njemu. Šteje se, da je vloga stranki vročena, ko je vročena pooblaščencu. Le-ta je seveda dolžan obvestiti stranko o sodnem pisanju, vendar se razmerje med pooblaščencem in stranko sodišča oziroma sodnega postopka ne tiče. Okoliščina, da sta bila direktor in prokurist v času prejema sodbe v tujini oziroma, da s sodbo nista bila seznanjena, je v obravnavanem primeru nerelevantna.
Račun, iz katerega ni razvidna specifikacija opravljenih dejanj izvršitelja in višina stroškov za posamezna opravljena dejanja, ni ustrezna listina, s katero bi lahko upnik dokazoval potrebnost priglašenih stroškov na podlagi ZIZ.
ničnost pogodbe – nedopustni nagib – morala – priposestvovanje služnosti
1. Po ugotovljenem je pogodba sklenjena med tožencema zasledovala cilj po urejenem življenju prvotoženca in torej ne drži, da takšna pogodba nasprotuje morali oz. da je nagib za sklenitev takšne pogodbe moralno nedopusten.
2. Ob takšnih trditvah pa se izkaže, da ni izpolnjen pogoj za vsebinsko utemeljenost podrejenega tožbenega zahtevka. Povedano drugače, tožba je v tem delu nesklepčna.