redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – akt o sistemizaciji – objava akta – veljavnost akta
Dejstvo, da akt o sistemizaciji delovnih mest, s katerim je bilo ukinjeno delovno mesto tožnika, zaradi neobjave ni začel veljati, samo po sebi ne pomeni, da je tožena stranka nezakonito redno odpovedala njegovo pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Za presojo zakonitosti odpovedi ni bistveno, ali je bil sprejet (ali je začel veljati) nov akt o sistemizaciji delovnih mest, ampak je bistveno, ali je delo tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1, 202a/5. Ustava RS člen 31.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – voznik začetnik – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Če sodišče v sodbi o prekršku storilcu izreče tolikšno število kazenskih točk, da bi mu bilo dolžno izreči tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa mu tega ukrepa ne izreče, se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, da je storilec dosegel ali presegel za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja predpisano število kazenskih točk.
Toženi stranki ni mogoče očitati, da bi ravnala protipravno, ko je na drugo družbo prenesla preostali del dejavnosti čiščenja, zaradi česar je tožnica od tožene stranke prešla na delo k tej družbi. Zaradi prenosa dejavnosti tožena stranka kot delodajalec prenosnik ne more biti odgovorna za škodo, ki je tožnici nastala zaradi stečaja nad delodajalcem prevzemnikom.
Ker je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo preden je potekel rok iz 1. odstavka 277. člena ZPP, pri čemer tožena stranka v pritožbi trdi, da je v tem roku vložila odgovor na tožbo, pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP niso bili izpolnjeni.
vrnitev v prejšnje stanje – brezplačna pravna pomoč
Presoja sodišča prve stopnje, da ni podan upravičen razlog, na podlagi katerega bi sodišče toženi stranki dovolilo vrnitev v prejšnje stanje, je pravilna. Na to presojo namreč ne more vplivati dejstvo, da je bila pooblaščenka tožencu dodeljena na podlagi odločbe o nujni brezplačni pravni pomoči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – zagovor – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Zgolj kršitev v zvezi s pripravljanjem poročil sama po sebi sicer ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved, ker pa je dokazanih kršitev več, ker so se ponavljale in ker tožnik svojega odnosa do delovnih obveznosti kljub opozorilom ni spremenil, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.
Sodišče se bo postopka za oceno ustavnosti poslužilo samo v primeru, ko bo na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zaznalo nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave, kot hierarhično najvišjim pravnim aktom v Republiki Sloveniji. V kolikor sodišče pri tej vrednostni oceni takšnega neskladja ne zazna, mora takšno zakonsko normo uporabiti, četudi se posamezna stranka v posameznih vlogah ali pravnih sredstvih sklicuje na njeno protiustavnost.
Stečajni upravitelj, ki je od začetka stečajnega postopka zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika in hkrati eden od organov stečajnega postopka, mora zato tudi navzven dajati videz, da je vreden polnega zaupanja vseh udeležencev v postopku. Zakonska določba, ki v točno določenih primerih začasno posega v zagotovljeni položaj stečajnega upravitelja, zato v načelu ni v nasprotju s 15. čl. Ustave RS, če ti posegi niso nesorazmerni. Obstoj suma, da je takšna oseba storila kaznivo dejanje pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, nedvomno predstavlja okoliščino, ki ustvarja dvom v javno zaupanje, da taka oseba zagotavlja zakonitost dela v stečajnem postopku, v katerem je bila imenovana na to funkcijo.
ZObr člen 110.a. ZDR člen 184, 184/1, 204, 204/4, 206.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – terjatev iz delovnega razmerja – zastaranje
Vsak delavec, ki mu je onemogočeno koriščenje tedenskega počitka, ima zaradi samega dejstva, da tedenskega počitka ni mogel koristiti, pravico do nadomestila. Pri tem ne gre za klasično odškodnino in ni potrebno ugotavljati vseh predpostavka odškodninske odgovornosti in tudi ne velja zastaralni rok iz 352. člena OZ, temveč je potrebno uporabiti zastaralni rok iz 206. člena ZDR. Gre namreč za terjatev iz delovnega razmerja v smislu navedene določbe, te pa zastarajo v roku petih let.
Sodišče je zmotno štelo, da sta tožnika le delno uspela v sporu, ker naj ne bi imela mirne posesti na betonski ograji. Posestno varstvo uživa tudi posest, ki ni mirna oziroma je celo viciozna, če niso izpolnjeni pogoji za samopomoč. Tožnika sta v celoti uspela z dajatvenim zahtevkom, kar je odločilno za ugotovitev, da sta v sporu uspela v celoti.
Škatlic „Citronska kislina.“ pa tožeča stranka v izreku ne opiše, pač pa iz zahtevka izhaja, da so te sestavni del sodbe. Tak zahtevek pa oceni pritožbenega sodišča ni določen. Na eni strani je možno škatlico, ki je predmet tožbenega zahtevka objektivno opisati glede popolnoma vsake najmanjše podrobnosti. Na drugi strani pa se ena škatlica „Citronska kislina,“ ki je npr. pravkar bila dana v promet, od druge, na kateri zaradi npr., poteka časa znaki niso več razločni, lahko zelo razlikuje.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0064364
URS člen 23, 23/1. ZGD-1 člen 592, 636, 636/2. ZPP člen 2, 2/2, 18, 18/2, 18/3, 21, 108, 108/1. ZNP člen 17.
sodno varstvo – nerazumljiva vloga – zavrženje tožbe – vrsta sodnega postopka – zavarovanje upnikov – pripojitev in razdružitev družbe
Sodišče ne sme odreči sodnega varstva takrat, kadar stranka sodno varstvo svoje pravice uveljavlja pred nepristojnim sodiščem, ali se v svoji vlogi napačno sklicuje na postopkovna določila, ki naj bi jih sodišče uporabilo pri obravnavi predloga za uveljavljanje sodnega varstva.
Zgolj na podlagi predloga Dogovorov o prekinitvi pogodb, ki ju je na toženo stranko naslovila družba R. in ki sta vključevala tudi predlog prenosa pogodbe na tožečo stranko, ni prišlo do prekinitve pogodbenega razmerja med odstopnikom terjatve in toženo stranko. To bi se zgodilo, če bi ta predlog akceptirala tudi tožena stranka. Da tega ni storila, ampak mu je celo nasprotovala navaja tudi v pritožbi.
ZPIZ-1 člen 60, 266. ZPP člen 8, 217, 224, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
invalidnost – izvedenec – invalidska komisija
Ker so mnenja članov invalidskih komisij, da pri tožnici ni podana popolna nezmožnost za delo, skladna z ostalimi medicinskimi izvidi, je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnice, da se postavi izvedenec medicinske stroke in zavrnilo tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
URS člen 25. ZP-1 člen 66, 66/2, 66/5, 66/8, 143, 143/1, 144, 147, 161, 161/2.
hitri postopek – zahteva za sodno varstvo – pravica do pritožbe – nedovoljena pritožba – pravica do pravnega sredstva – stroški postopka – stroški v postopku s pravnimi sredstvi – sodna taksa – plačnik stroškov postopka
Storilec je bil v pravnem pouku sodbe pravilno opozorjen, da pritožba ni dovoljena, vendar jo je kljub temu vložil, zaradi česar jo je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom utemeljeno in zakonito zavrglo.
Določila 2. odstavka 66. člena ZP-1, ki urejajo pravico do pritožbe v primerih odločanja po zahtevi za sodno varstvo, niso protiustavna. Prav tako storilcu ne jemlje pravico do pritožbe dejstvo, da bo moral (če njegovi pritožbi ne bo ugodeno ali če bo pritožba zavržena) plačati sodno takso, glede na to, da plačilo sodne takse ni pogoj za vložitev pravnega sredstva, temveč se sodna taksa odmeri po pravnomočnosti odločitve in glede na uspeh pri pritožbi. Poleg tega sme sodišče, ki vodi postopek o prekršku, oprostiti obdolženca, ki mu je bila izrečena sankcija, povrnitve stroškov postopka (med drugim sodne takse), če bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje tistih, ki jih je dolžan preživljati.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
protispisnost – kršitev postopka – spor majhne vrednosti
V kolikor se pritožba ne strinja s tem, da je sodišče pri presoji višine terjatve uporabilo določbo 2. odst. 214. čl. ZPP in na tej podlagi štelo, da je tožena stranka priznala višino terjatve, ker v tej smeri zatrjevanih dejstev ni zanikala, bi šlo le za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, takšne kršitve pa v postopkih v sporih majhne vrednosti niso dopusten pritožbeni razlog.
ZIZ člen 272. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/3, 240, 299, 299/5.
prepoved odtujitev in obremenitev premičnin – umetniške slike – izdaja začasne odredbe proti stečajnemu dolžniku
Kot pravna posledica (učinek) začetka postopka zaradi insolventnosti nastane pravna ovira (negativna procesna predpostavka) za dovolitev izvršbe ali zavarovanja (izdajo sklepa, s katerim sodišče dovoli izvršbo ali zavarovanje). Če je po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku vložen predlog za izvršbo ali zavarovanje, ga sodišče zavrže, ker obstaja ovira (negativna procesna predpostavka) za dovolitev izvršbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB
VSL0062181
ZPP člen 76, 76/1, 81, 205, 205-3, 208, 208/1, 208/3. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10. OZ člen 338, 345.
pravni naslednik izbrisane družbe – nadaljevanje prekinjenega postopka – izbris tožene stranke iz sodnega registra brez likvidacije – različnost stališč v sodni praksi – pravila o zastaranju
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo stališče, po katerem družba, ki je izbrisana iz sodnega registra, nima univerzalnih pravnih naslednikov, kateremu pritožbeno sodišče pritrjuje. Tudi singularnega pravnega nasledstva, ki je po pravni teoriji nasledstvo, ki temelji na pogodbi, iz naslova v zakonu določene obveznosti aktivnih družbenikov ni mogoče izpeljati. Pritožbeno sodišče za drugačno opredelitev pravnega nasledstva kot sta univerzalno in singularno, ne najde pravne podlage.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – odmera odškodnine
Četudi je ob primerjavi s sodno prakso sodišče prve stopnje za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenem prisodilo nekoliko visoko odškodnino, pritožbeno sodišče izpodbijane odločitve ni spremenilo, saj prisojeni znesek ne odstopa bistveno iz okvira priznanih odškodnin za podobne škode.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150. ZPP člen 318.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – zamudna sodba – odgovor na tožbo
Ker tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, se štejejo za resnične tožbene navedbe, da delo, ki ga je tožnik opravljal pri toženi stranki in pri katerem se je poškodoval, predstavlja delo s povečano nevarnostjo, za katerega je tožena stranka objektivno odgovorna, kot tudi, da tožena stranka tožniku ni zagotovila primerne in ustrezne lestve, zaradi česar je krivdno odgovorna za nastalo škodo.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 261, 261/1, 261/3, 454. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2/VIII, 2/VIII-1. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 14, 36, 36/7.
telesna okvara – invalidnina – funkcije hrbtenice
Ker pri tožniku ni podana popolna gibljivost enega ali več segmentov hrbtenice oziroma popolna izguba funkcije, temveč le zavrta gibljivost, ni podana telesna okvara in nima pravice do invalidnine.