redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu – rok za podajo odpovedi – posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Ponudba zaposlitve pri drugem delodajalcu ne podaljša subjektivnega roka za podajo odpovedi, ker se šteje, da do prenehanja potreb po delu pride že ob ponudbi druge zaposlitve. Odklonitev te zaposlitve ne vpliva na seznanitev delodajalca z nastankom poslovnega razloga, ki je povezan le z delom na delovnem mestu po obstoječi pogodbi o zaposlitvi in ne z delom po ponujeni pogodbi o zaposlitvi. Zato nesprejetje ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi delavca ne pomeni, da je prenehala potreba po delu na starem delovnem mestu šele ob odklonitvi nove pogodbe o zaposlitvi in da se delodajalec šele takrat, ko je delavec odklonil podpis nove pogodbe o zaposlitvi, seznani s poslovnim razlogom.
Četudi je bila invalidnost ugotovljena za nazaj, za čas pred podajo odpovedi, delavec ne uživa posebnega varstva pred odpovedjo, če o invalidnosti ob podaji odpovedi še ni dokončno odločeno. Trenutek nastanka invalidnosti je namreč pomemben le za odločitev o pridobitvi pravic iz invalidskega zavarovanja, ne pa tudi za priznanje pravic iz delovnega razmerja. Delodajalec je dolžan upoštevati šele dokončno odločbo izdano v invalidskem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062202
OZ člen 619. ZPP člen 214, 214/2.
pogodba o delu – obrazloženo prerekanje dejstev
Ugovor, da tožeča stranka del ni opravila oziroma poziv, da naj predloži listinska dokazila za svoje navedbe, ne predstavljata obrazloženega prerekanja pravno relevantnih dejstev, ki jih je navedla tožeča stranka.
Čim tožeča stranka opiše življenjski primer dovolj popolno, da iz njega izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu, je namreč obseg njenih (morebitnih) nadaljnjih izjav odvisen od kvalitete in obsega navedb nasprotne stranke.
Na podlagi obvestila je tožena stranka, kot je razvidno iz vročilnice, pisanje (tožbo) dvignila, kar pomeni, da je naslednjega dne po dnevu prejema začel teči rok za vložitev odgovora. Ker odgovora na tožbo ni vložila pravočasno, je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo, ali so izpolnjeni še ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zakoniti zastopnik
Direktor tožene stranke je sicer pred podajo odpovedi podal izjavo o odstopu z vseh funkcij pri toženi stranki, torej tudi z mesta direktorja, vendar skupščina družbenikov te izjave ni sprejela, tako da je še naprej opravljal funkcijo direktorja. Kot tak je bil še naprej zakoniti zastopnik tožene stranke in je lahko tožniku zakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi.
Sklep, s katerim sodišče prve stopnje stranki naloži, da založi predujem za izvedbo dokaza z zaslišanjem sodnega izvedenca, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega pritožba ni dovoljena, četudi vsebuje sklep zmotni pravni pouk o možnosti pritožbe.
Ker je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo preden je potekel rok iz 1. odstavka 277. člena ZPP, pri čemer tožena stranka v pritožbi trdi, da je v tem roku vložila odgovor na tožbo, pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP niso bili izpolnjeni.
kolektivni delovni spor – spor o izvrševanju kolektivne pogodbe – podjetniška kolektivna pogodba – razlaga pogodbe
Sodišču prve stopnje ne bi bilo treba z zaslišanjem prič ugotavljati skupnega namena pogodbenikov, saj je določilo podjetniške kolektivne pogodbe, ki definira "poslovno uspešnost I" kot variabilni del plače, ki pripada delavcu na podlagi uspešnosti poslovanja celotne družbe (h kateri prispevajo vsi zaposleni, tudi delavci, ki imajo sklenjene individualne pogodbe o zaposlitvi), jasno in nedvoumno. Iz tega razloga se uporablja, tako kot se glasi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vinjenost na delu
Zgolj dejstvo, da se je tožnik nahajal v garderobi po končani delovni obveznosti za tisti dan, ga ne more razbremeniti dolžnosti spoštovanja določil pogodbe o zaposlitvi glede prepovedi uživanja alkohola na delu. Ker tega ni spoštoval, ampak je bil vinjen na delu, je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, tako da mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Zgolj na podlagi predloga Dogovorov o prekinitvi pogodb, ki ju je na toženo stranko naslovila družba R. in ki sta vključevala tudi predlog prenosa pogodbe na tožečo stranko, ni prišlo do prekinitve pogodbenega razmerja med odstopnikom terjatve in toženo stranko. To bi se zgodilo, če bi ta predlog akceptirala tudi tožena stranka. Da tega ni storila, ampak mu je celo nasprotovala navaja tudi v pritožbi.
navadna škoda – denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda pravne osebe – izgubljeni dobiček
Izgube prihodkov tožečih strank, na katere so se sklicevale v postopku pred prvostopenjskim sodiščem, ni mogoče obravnavati kot relevantne škode v smislu navadne škode. Ta kategorija bi lahko predstavljala le osnovo za uveljavljanje kategorije izgubljenega dobička, pri čemer pa bi tožeče stranke morale upoštevati tudi odhodke, ki bi jim s tem v zvezi nastali v okviru njihovega poslovanja. Ker pa so tožeče stranke tudi po pozivu sodišča izrecno izključile uveljavljanje škode zaradi izgubljenega dobička, so tožbene navedbe v delu, s katerim utemeljujejo nastalo škodo na izgubljenih prihodkih, nesklepčne.
Nezadovoljstvo z izvedeniškim mnenjem in ravnanjem izvedenca ni upošteven pritožbeni razlog zoper sklep o nagradi izvedenca. Sodni izvedenec je upravičen za opravljene storitve do nagrade, odmerjene v skladu z 249. členom ZPP in Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pritožnica sklepa o odmeri nagrade sodnemu izvedencu ne more izpodbijati glede na vsebino njegovega mnenja, prav tako pa tudi ne iz razloga nepristranskosti.
ZUJIK člen 45, 45/1. ZJU člen 5, 24, 25. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 204.
javni zavod na področju kulture – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – začasno povečan obseg dela – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – premestitev
Bodoče organizacijske spremembe (zaradi katerih naj bi pod pogoji pogodbe o zaposlitvi tožnikovo delo v prihodnosti ne bi bilo več potrebno) ne dokazujejo začasno povečanega obsega dela, temveč pričakovanja zmanjšanega obsega dela, kar ni razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po 52. členu ZDR.
Ker je bila tožniku podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker se ni ravnal po sklepu o premestitvi (za katerega je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je bil nezakonit), takšno tožnikovo ravnanje ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
URS člen 25. ZP-1 člen 66, 66/2, 66/5, 66/8, 143, 143/1, 144, 147, 161, 161/2.
hitri postopek – zahteva za sodno varstvo – pravica do pritožbe – nedovoljena pritožba – pravica do pravnega sredstva – stroški postopka – stroški v postopku s pravnimi sredstvi – sodna taksa – plačnik stroškov postopka
Storilec je bil v pravnem pouku sodbe pravilno opozorjen, da pritožba ni dovoljena, vendar jo je kljub temu vložil, zaradi česar jo je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom utemeljeno in zakonito zavrglo.
Določila 2. odstavka 66. člena ZP-1, ki urejajo pravico do pritožbe v primerih odločanja po zahtevi za sodno varstvo, niso protiustavna. Prav tako storilcu ne jemlje pravico do pritožbe dejstvo, da bo moral (če njegovi pritožbi ne bo ugodeno ali če bo pritožba zavržena) plačati sodno takso, glede na to, da plačilo sodne takse ni pogoj za vložitev pravnega sredstva, temveč se sodna taksa odmeri po pravnomočnosti odločitve in glede na uspeh pri pritožbi. Poleg tega sme sodišče, ki vodi postopek o prekršku, oprostiti obdolženca, ki mu je bila izrečena sankcija, povrnitve stroškov postopka (med drugim sodne takse), če bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje tistih, ki jih je dolžan preživljati.
ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL0062196
URS člen 155. ZOR člen 376, 376/1. ZIL člen 94. ZFPPod člen 27.
kršitev patenta – škoda v obliki izgubljenega dobička – nadaljevanje postopka po izbrisu družbe iz sodnega registra – univerzalno pravno nasledstvo družbenika – licenčna pogodba – zastaranje odškodninskega zahtevka – prepoved retroaktivne veljave zakonov
Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka s pravnim naslednikom družbe T. je toženec prejel 29. aprila 2003, vendar proti njemu ni vložil pritožbe. Že zato, ker je ta sklep postal pravnomočen, se s pritožbenim zatrjevanjem, da nikoli ni privolil v prevzem pravde, ne more razbremeniti posledic univerzalnega pravnega nasledstva po prvotno toženi družbi T..
Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, če se pravice zmanjšajo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi take zakonske spremembe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB
VSL0062181
ZPP člen 76, 76/1, 81, 205, 205-3, 208, 208/1, 208/3. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10. OZ člen 338, 345.
pravni naslednik izbrisane družbe – nadaljevanje prekinjenega postopka – izbris tožene stranke iz sodnega registra brez likvidacije – različnost stališč v sodni praksi – pravila o zastaranju
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo stališče, po katerem družba, ki je izbrisana iz sodnega registra, nima univerzalnih pravnih naslednikov, kateremu pritožbeno sodišče pritrjuje. Tudi singularnega pravnega nasledstva, ki je po pravni teoriji nasledstvo, ki temelji na pogodbi, iz naslova v zakonu določene obveznosti aktivnih družbenikov ni mogoče izpeljati. Pritožbeno sodišče za drugačno opredelitev pravnega nasledstva kot sta univerzalno in singularno, ne najde pravne podlage.
Sodišče se bo postopka za oceno ustavnosti poslužilo samo v primeru, ko bo na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zaznalo nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave, kot hierarhično najvišjim pravnim aktom v Republiki Sloveniji. V kolikor sodišče pri tej vrednostni oceni takšnega neskladja ne zazna, mora takšno zakonsko normo uporabiti, četudi se posamezna stranka v posameznih vlogah ali pravnih sredstvih sklicuje na njeno protiustavnost.
Stečajni upravitelj, ki je od začetka stečajnega postopka zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika in hkrati eden od organov stečajnega postopka, mora zato tudi navzven dajati videz, da je vreden polnega zaupanja vseh udeležencev v postopku. Zakonska določba, ki v točno določenih primerih začasno posega v zagotovljeni položaj stečajnega upravitelja, zato v načelu ni v nasprotju s 15. čl. Ustave RS, če ti posegi niso nesorazmerni. Obstoj suma, da je takšna oseba storila kaznivo dejanje pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, nedvomno predstavlja okoliščino, ki ustvarja dvom v javno zaupanje, da taka oseba zagotavlja zakonitost dela v stečajnem postopku, v katerem je bila imenovana na to funkcijo.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – čas trajanja
Ker tožnik v spornem obdobju ni bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja, temveč kot brezposelna oseba, tega obdobja ni mogoče upoštevati v čas zavarovanja za odločitev o trajanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
ZObr člen 110.a. ZDR člen 184, 184/1, 204, 204/4, 206.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – terjatev iz delovnega razmerja – zastaranje
Vsak delavec, ki mu je onemogočeno koriščenje tedenskega počitka, ima zaradi samega dejstva, da tedenskega počitka ni mogel koristiti, pravico do nadomestila. Pri tem ne gre za klasično odškodnino in ni potrebno ugotavljati vseh predpostavka odškodninske odgovornosti in tudi ne velja zastaralni rok iz 352. člena OZ, temveč je potrebno uporabiti zastaralni rok iz 206. člena ZDR. Gre namreč za terjatev iz delovnega razmerja v smislu navedene določbe, te pa zastarajo v roku petih let.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0064364
URS člen 23, 23/1. ZGD-1 člen 592, 636, 636/2. ZPP člen 2, 2/2, 18, 18/2, 18/3, 21, 108, 108/1. ZNP člen 17.
sodno varstvo – nerazumljiva vloga – zavrženje tožbe – vrsta sodnega postopka – zavarovanje upnikov – pripojitev in razdružitev družbe
Sodišče ne sme odreči sodnega varstva takrat, kadar stranka sodno varstvo svoje pravice uveljavlja pred nepristojnim sodiščem, ali se v svoji vlogi napačno sklicuje na postopkovna določila, ki naj bi jih sodišče uporabilo pri obravnavi predloga za uveljavljanje sodnega varstva.
zamudna sodba – izostanek z naroka – odločba ustavnega sodišča
Ker o tej zadevi do začetka učinkovanja razveljavitve 1. odstavka 28. člena ZDSS-1 še ni bilo pravnomoč
no odločeno, pritožbeno sodišče pri odločanju o utemeljenosti pritožbe tožene stranke določbe 1. odstavka 28. člena ZDSS-1 ni smelo upoštevati (čeprav je ta določba v času izdaje izpodbijane sodbe še veljala). Iz tega razloga je zamudno sodbo, ki je bila izdana zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega oziroma prvega naroka za glavno obravnavo, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.