ZZVZZ člen 81, 81/1, 81/5. ZPP člen 243, 251, 252, 253, 337. ZDSS-1 člen 81, 81/1 Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 237, 237/1.
začasna nezmožnost za delo – osebni pregled
Ker niti osebna zdravnica v predlogu imenovanemu zdravniku za podaljšanje bolniškega staleža niti tožnik v pritožbi zoper odločitev imenovanega zdravnika nista zahtevala osebnega pregleda, ki se opravi le, če ga zahteva zavarovanec, sta imenovani zdravnik in zdravstvena komisija o tožnikovi začasni nezmožnosti za delo utemeljeno odločila le na podlagi zbrane medicinske in druge dokumentacije, ne da bi tožnika tudi osebno pregledala.
ZIZ člen 272. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/3, 240, 299, 299/5.
prepoved odtujitev in obremenitev premičnin – umetniške slike – izdaja začasne odredbe proti stečajnemu dolžniku
Kot pravna posledica (učinek) začetka postopka zaradi insolventnosti nastane pravna ovira (negativna procesna predpostavka) za dovolitev izvršbe ali zavarovanja (izdajo sklepa, s katerim sodišče dovoli izvršbo ali zavarovanje). Če je po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku vložen predlog za izvršbo ali zavarovanje, ga sodišče zavrže, ker obstaja ovira (negativna procesna predpostavka) za dovolitev izvršbe.
ZUJIK člen 45, 45/1. ZJU člen 5, 24, 25. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 204.
javni zavod na področju kulture – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – začasno povečan obseg dela – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – premestitev
Bodoče organizacijske spremembe (zaradi katerih naj bi pod pogoji pogodbe o zaposlitvi tožnikovo delo v prihodnosti ne bi bilo več potrebno) ne dokazujejo začasno povečanega obsega dela, temveč pričakovanja zmanjšanega obsega dela, kar ni razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po 52. členu ZDR.
Ker je bila tožniku podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker se ni ravnal po sklepu o premestitvi (za katerega je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je bil nezakonit), takšno tožnikovo ravnanje ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
Nezadovoljstvo z izvedeniškim mnenjem in ravnanjem izvedenca ni upošteven pritožbeni razlog zoper sklep o nagradi izvedenca. Sodni izvedenec je upravičen za opravljene storitve do nagrade, odmerjene v skladu z 249. členom ZPP in Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pritožnica sklepa o odmeri nagrade sodnemu izvedencu ne more izpodbijati glede na vsebino njegovega mnenja, prav tako pa tudi ne iz razloga nepristranskosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064451
ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 2, 3, 649.
očitna pisna pomota – - temeljna načela obligacijskega prava – odstop od pogodbe – prosto urejanje obligacijskih razmerij
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da se je sodišču prve stopnje glede na siceršnjo vsebino razlogov izpodbijane sodbe v predzadnjem odstavku pripetila očitna pisna pomota, ki jo lahko sodišče prve stopnje glede na določbo 328. člena ZPP vsak čas popravi. Takšna očitna pisna pomota tako ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Temeljna načela obligacijskega prava so podlaga in usmeritev za razlago zakona ter za ravnanje vseh udeležencev obligacijskega razmerja, če pa pride do spora pred sodiščem, pa tudi za odločanje v njem. Vendar za kršitev zakonskih določb v omenjenem poglavju sankcije niso predpisane. Zato samo na njihovi podlagi brez povezave z določbami v ostalem delu zakona, če te obstajajo, ni mogoče poseči v pravna razmerja med strankami.
Ker je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe na dolgo povzelo le izpovedi prič, ki so tožnici v škodo, ne da bi se opredelilo do njene izpovedi in do izpovedi prič, ki so ji v korist, pri čemer dokazne ocene niti ni pojasnilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Glede na določilo 131. člena ZPPSL ločitvena pravica upnika samo zaradi potrditve prisilne poravnave nad dolžnikom, v kateri predmetna ločitvena pravica ni ugotovljena, ni prenehala. Potrditev prisilne poravnave namreč po določilu 2. odst. 60. člena ZPPSL nima pravnega učinka za terjatve ločitvenih upnikov.
Sodišče ne izda zamudne sodbe, če tožba ni sklepčna.
škoda zaradi prepozne izročitve blaga s strani prevoznika – dolžnost grajanja zamude
Tožeče stranke ni mogoče obremeniti za škodo, ki naj bi nastala toženi stranki, saj ni dokazala, da je tožeča stranka z izročitvijo blaga zamujala, tožena stranka pa zahteve za povračilo škode tožeči stranki ni pravočasno sporočila.
Ugovora tožene stranke, da je tožeča stranka z izročitvijo blaga zamujala, ni bilo mogoče preizkusiti, ker tožeča stranka ni podala trditev glede dogovora o datumu izročitve blaga na namembnem kraju in tudi ne o tem, kakšen je po njeni oceni realen tranzitni čas.
Sodišče se bo postopka za oceno ustavnosti poslužilo samo v primeru, ko bo na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zaznalo nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave, kot hierarhično najvišjim pravnim aktom v Republiki Sloveniji. V kolikor sodišče pri tej vrednostni oceni takšnega neskladja ne zazna, mora takšno zakonsko normo uporabiti, četudi se posamezna stranka v posameznih vlogah ali pravnih sredstvih sklicuje na njeno protiustavnost.
Stečajni upravitelj, ki je od začetka stečajnega postopka zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika in hkrati eden od organov stečajnega postopka, mora zato tudi navzven dajati videz, da je vreden polnega zaupanja vseh udeležencev v postopku. Zakonska določba, ki v točno določenih primerih začasno posega v zagotovljeni položaj stečajnega upravitelja, zato v načelu ni v nasprotju s 15. čl. Ustave RS, če ti posegi niso nesorazmerni. Obstoj suma, da je takšna oseba storila kaznivo dejanje pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, nedvomno predstavlja okoliščino, ki ustvarja dvom v javno zaupanje, da taka oseba zagotavlja zakonitost dela v stečajnem postopku, v katerem je bila imenovana na to funkcijo.
ZObr člen 110.a. ZDR člen 184, 184/1, 204, 204/4, 206.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – terjatev iz delovnega razmerja – zastaranje
Vsak delavec, ki mu je onemogočeno koriščenje tedenskega počitka, ima zaradi samega dejstva, da tedenskega počitka ni mogel koristiti, pravico do nadomestila. Pri tem ne gre za klasično odškodnino in ni potrebno ugotavljati vseh predpostavka odškodninske odgovornosti in tudi ne velja zastaralni rok iz 352. člena OZ, temveč je potrebno uporabiti zastaralni rok iz 206. člena ZDR. Gre namreč za terjatev iz delovnega razmerja v smislu navedene določbe, te pa zastarajo v roku petih let.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0064440
ZIL-1 člen 47, 121. PES člen 234.
blagovna znamka – kršitev blagovne znamke – pravice iz znamke – tožba zaradi kršitve pravic – tranzit blaga – ponaredki – zaseg ponaredkov s strani carinskega urada – teritorialni učinek blagovne znamke – predhodno vprašanje – predhodno vprašanje države članice – Sodišče Evropskih skupnosti – intertemporalna pravila prava Evropske skupnosti
Ob ugotovljenem tranzitnem prometu spornega blaga preko ozemlja RS, bi tožeča stranka kršitev blagovne znamke, ki jo ima registrirano v RS, lahko utemeljevala samo na ta način, da bi zatrjevala in dokazala, da bo kljub tranzitnemu prometu preko RS prišlo do trženja tega blaga na samem območju Slovenije.
Okoliščina, ali bi tretjetožena stranka imela pravico tržiti sporno blago na območju ZRJ, zato ne more biti odločilna za presojo kršitve blagovne znamke tožeče stranke v RS. Tudi v kolikor bi se izkazale za resnične trditve tožeče stranke glede ničnosti blagovnih znamk tretjetožene stranke na območju ZRJ, bi nastopanje tretjetožene stranke na tem trgu pomenilo samo poseg v pravice tožeče stranke, ki ji gredo na tem teritoriju. Iz poseganja tretjetožene stranke v te pravice tožeče stranke, pa ni mogoče sklepati tudi na kršitve blagovne znamke tožeče stranke na območju RS.
ZPIZ-1 člen 60, 266. ZPP člen 8, 217, 224, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
invalidnost – izvedenec – invalidska komisija
Ker so mnenja članov invalidskih komisij, da pri tožnici ni podana popolna nezmožnost za delo, skladna z ostalimi medicinskimi izvidi, je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnice, da se postavi izvedenec medicinske stroke in zavrnilo tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB
VSL0062181
ZPP člen 76, 76/1, 81, 205, 205-3, 208, 208/1, 208/3. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10. OZ člen 338, 345.
pravni naslednik izbrisane družbe – nadaljevanje prekinjenega postopka – izbris tožene stranke iz sodnega registra brez likvidacije – različnost stališč v sodni praksi – pravila o zastaranju
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo stališče, po katerem družba, ki je izbrisana iz sodnega registra, nima univerzalnih pravnih naslednikov, kateremu pritožbeno sodišče pritrjuje. Tudi singularnega pravnega nasledstva, ki je po pravni teoriji nasledstvo, ki temelji na pogodbi, iz naslova v zakonu določene obveznosti aktivnih družbenikov ni mogoče izpeljati. Pritožbeno sodišče za drugačno opredelitev pravnega nasledstva kot sta univerzalno in singularno, ne najde pravne podlage.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 261, 261/1, 261/3, 454. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2/VIII, 2/VIII-1. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 14, 36, 36/7.
telesna okvara – invalidnina – funkcije hrbtenice
Ker pri tožniku ni podana popolna gibljivost enega ali več segmentov hrbtenice oziroma popolna izguba funkcije, temveč le zavrta gibljivost, ni podana telesna okvara in nima pravice do invalidnine.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – čas trajanja
Ker tožnik v spornem obdobju ni bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja, temveč kot brezposelna oseba, tega obdobja ni mogoče upoštevati v čas zavarovanja za odločitev o trajanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
ZDR člen 34, 35, 83, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 130. KZ člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – goljufija
Tožnik je zavestno opustil svojo dolžnost sporočiti toženi stranki spremembo prebivališča in jo tako pustil v zmoti z namenom, da si pridobi protipravno premoženjsko korist, torej večje povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, kot bi mu dejansko pripadalo. S takšnim ravnanjem je uresničil vse znake kaznivega dejanja goljufije in je zato podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tako po 1. kot po 2. alinei 1. odst. 111. čl. ZDR.
SKPgd člen 43. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine člen 46.
plača
Četudi je tožena stranka obračunala plače nad izhodiščnimi plačami, je tožnik upravičen do razlike v plači glede na plačo, obračunano po določbah veljavne podjetniške kolektivne pogodbe, saj tožena stranka pri obračunu plače ni dosledno upoštevala meril in kriterijev, ki jih je sama določila.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – odmera odškodnine
Četudi je ob primerjavi s sodno prakso sodišče prve stopnje za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenem prisodilo nekoliko visoko odškodnino, pritožbeno sodišče izpodbijane odločitve ni spremenilo, saj prisojeni znesek ne odstopa bistveno iz okvira priznanih odškodnin za podobne škode.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150. ZPP člen 318.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – zamudna sodba – odgovor na tožbo
Ker tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, se štejejo za resnične tožbene navedbe, da delo, ki ga je tožnik opravljal pri toženi stranki in pri katerem se je poškodoval, predstavlja delo s povečano nevarnostjo, za katerega je tožena stranka objektivno odgovorna, kot tudi, da tožena stranka tožniku ni zagotovila primerne in ustrezne lestve, zaradi česar je krivdno odgovorna za nastalo škodo.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
protispisnost – kršitev postopka – spor majhne vrednosti
V kolikor se pritožba ne strinja s tem, da je sodišče pri presoji višine terjatve uporabilo določbo 2. odst. 214. čl. ZPP in na tej podlagi štelo, da je tožena stranka priznala višino terjatve, ker v tej smeri zatrjevanih dejstev ni zanikala, bi šlo le za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, takšne kršitve pa v postopkih v sporih majhne vrednosti niso dopusten pritožbeni razlog.