Nezadovoljstvo z izvedeniškim mnenjem in ravnanjem izvedenca ni upošteven pritožbeni razlog zoper sklep o nagradi izvedenca. Sodni izvedenec je upravičen za opravljene storitve do nagrade, odmerjene v skladu z 249. členom ZPP in Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pritožnica sklepa o odmeri nagrade sodnemu izvedencu ne more izpodbijati glede na vsebino njegovega mnenja, prav tako pa tudi ne iz razloga nepristranskosti.
Ker je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe na dolgo povzelo le izpovedi prič, ki so tožnici v škodo, ne da bi se opredelilo do njene izpovedi in do izpovedi prič, ki so ji v korist, pri čemer dokazne ocene niti ni pojasnilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDSS-1 člen 43, 43/2.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnilo, ker tožnik (z zatrjevanjem, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker temelji na izjavah posameznih dijakov, do katerih se je v pisnem zagovoru podrobno opredelil) v tej fazi postopka še ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve zoper toženo stranko.
Tožnik, ki je v socialnem sporu izpodbijal začasno odločbo toženca o odmeri pokojnine, sodnega varstva zoper odločbo toženca, ki je začasno odločbo nadomestila, pa ni uveljavljal (pokojnina je zato že dokončno in pravnomočno odmerjena), svojega pravnega položaja, tudi če bi s pritožbo zoper sodbo v socialnem sporu z zvezi z začasno odločbo uspel, ne more več izboljšati, zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo.
Glede na določilo 131. člena ZPPSL ločitvena pravica upnika samo zaradi potrditve prisilne poravnave nad dolžnikom, v kateri predmetna ločitvena pravica ni ugotovljena, ni prenehala. Potrditev prisilne poravnave namreč po določilu 2. odst. 60. člena ZPPSL nima pravnega učinka za terjatve ločitvenih upnikov.
Sodišče ne izda zamudne sodbe, če tožba ni sklepčna.
škoda zaradi prepozne izročitve blaga s strani prevoznika – dolžnost grajanja zamude
Tožeče stranke ni mogoče obremeniti za škodo, ki naj bi nastala toženi stranki, saj ni dokazala, da je tožeča stranka z izročitvijo blaga zamujala, tožena stranka pa zahteve za povračilo škode tožeči stranki ni pravočasno sporočila.
Ugovora tožene stranke, da je tožeča stranka z izročitvijo blaga zamujala, ni bilo mogoče preizkusiti, ker tožeča stranka ni podala trditev glede dogovora o datumu izročitve blaga na namembnem kraju in tudi ne o tem, kakšen je po njeni oceni realen tranzitni čas.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 261, 261/1, 261/3, 454. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2/VIII, 2/VIII-1. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 14, 36, 36/7.
telesna okvara – invalidnina – funkcije hrbtenice
Ker pri tožniku ni podana popolna gibljivost enega ali več segmentov hrbtenice oziroma popolna izguba funkcije, temveč le zavrta gibljivost, ni podana telesna okvara in nima pravice do invalidnine.
Sodišče je zmotno štelo, da sta tožnika le delno uspela v sporu, ker naj ne bi imela mirne posesti na betonski ograji. Posestno varstvo uživa tudi posest, ki ni mirna oziroma je celo viciozna, če niso izpolnjeni pogoji za samopomoč. Tožnika sta v celoti uspela z dajatvenim zahtevkom, kar je odločilno za ugotovitev, da sta v sporu uspela v celoti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB
VSL0062181
ZPP člen 76, 76/1, 81, 205, 205-3, 208, 208/1, 208/3. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10. OZ člen 338, 345.
pravni naslednik izbrisane družbe – nadaljevanje prekinjenega postopka – izbris tožene stranke iz sodnega registra brez likvidacije – različnost stališč v sodni praksi – pravila o zastaranju
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo stališče, po katerem družba, ki je izbrisana iz sodnega registra, nima univerzalnih pravnih naslednikov, kateremu pritožbeno sodišče pritrjuje. Tudi singularnega pravnega nasledstva, ki je po pravni teoriji nasledstvo, ki temelji na pogodbi, iz naslova v zakonu določene obveznosti aktivnih družbenikov ni mogoče izpeljati. Pritožbeno sodišče za drugačno opredelitev pravnega nasledstva kot sta univerzalno in singularno, ne najde pravne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064451
ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 2, 3, 649.
očitna pisna pomota – - temeljna načela obligacijskega prava – odstop od pogodbe – prosto urejanje obligacijskih razmerij
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da se je sodišču prve stopnje glede na siceršnjo vsebino razlogov izpodbijane sodbe v predzadnjem odstavku pripetila očitna pisna pomota, ki jo lahko sodišče prve stopnje glede na določbo 328. člena ZPP vsak čas popravi. Takšna očitna pisna pomota tako ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Temeljna načela obligacijskega prava so podlaga in usmeritev za razlago zakona ter za ravnanje vseh udeležencev obligacijskega razmerja, če pa pride do spora pred sodiščem, pa tudi za odločanje v njem. Vendar za kršitev zakonskih določb v omenjenem poglavju sankcije niso predpisane. Zato samo na njihovi podlagi brez povezave z določbami v ostalem delu zakona, če te obstajajo, ni mogoče poseči v pravna razmerja med strankami.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0064364
URS člen 23, 23/1. ZGD-1 člen 592, 636, 636/2. ZPP člen 2, 2/2, 18, 18/2, 18/3, 21, 108, 108/1. ZNP člen 17.
sodno varstvo – nerazumljiva vloga – zavrženje tožbe – vrsta sodnega postopka – zavarovanje upnikov – pripojitev in razdružitev družbe
Sodišče ne sme odreči sodnega varstva takrat, kadar stranka sodno varstvo svoje pravice uveljavlja pred nepristojnim sodiščem, ali se v svoji vlogi napačno sklicuje na postopkovna določila, ki naj bi jih sodišče uporabilo pri obravnavi predloga za uveljavljanje sodnega varstva.
kolektivni delovni spor – spor o izvrševanju kolektivne pogodbe – podjetniška kolektivna pogodba – razlaga pogodbe
Sodišču prve stopnje ne bi bilo treba z zaslišanjem prič ugotavljati skupnega namena pogodbenikov, saj je določilo podjetniške kolektivne pogodbe, ki definira "poslovno uspešnost I" kot variabilni del plače, ki pripada delavcu na podlagi uspešnosti poslovanja celotne družbe (h kateri prispevajo vsi zaposleni, tudi delavci, ki imajo sklenjene individualne pogodbe o zaposlitvi), jasno in nedvoumno. Iz tega razloga se uporablja, tako kot se glasi.
ZIZ člen 272. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/3, 240, 299, 299/5.
prepoved odtujitev in obremenitev premičnin – umetniške slike – izdaja začasne odredbe proti stečajnemu dolžniku
Kot pravna posledica (učinek) začetka postopka zaradi insolventnosti nastane pravna ovira (negativna procesna predpostavka) za dovolitev izvršbe ali zavarovanja (izdajo sklepa, s katerim sodišče dovoli izvršbo ali zavarovanje). Če je po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku vložen predlog za izvršbo ali zavarovanje, ga sodišče zavrže, ker obstaja ovira (negativna procesna predpostavka) za dovolitev izvršbe.
SKPgd člen 43. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine člen 46.
plača
Četudi je tožena stranka obračunala plače nad izhodiščnimi plačami, je tožnik upravičen do razlike v plači glede na plačo, obračunano po določbah veljavne podjetniške kolektivne pogodbe, saj tožena stranka pri obračunu plače ni dosledno upoštevala meril in kriterijev, ki jih je sama določila.
zamudna sodba – izostanek z naroka – odločba ustavnega sodišča
Ker o tej zadevi do začetka učinkovanja razveljavitve 1. odstavka 28. člena ZDSS-1 še ni bilo pravnomoč
no odločeno, pritožbeno sodišče pri odločanju o utemeljenosti pritožbe tožene stranke določbe 1. odstavka 28. člena ZDSS-1 ni smelo upoštevati (čeprav je ta določba v času izdaje izpodbijane sodbe še veljala). Iz tega razloga je zamudno sodbo, ki je bila izdana zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega oziroma prvega naroka za glavno obravnavo, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
navadna škoda – denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda pravne osebe – izgubljeni dobiček
Izgube prihodkov tožečih strank, na katere so se sklicevale v postopku pred prvostopenjskim sodiščem, ni mogoče obravnavati kot relevantne škode v smislu navadne škode. Ta kategorija bi lahko predstavljala le osnovo za uveljavljanje kategorije izgubljenega dobička, pri čemer pa bi tožeče stranke morale upoštevati tudi odhodke, ki bi jim s tem v zvezi nastali v okviru njihovega poslovanja. Ker pa so tožeče stranke tudi po pozivu sodišča izrecno izključile uveljavljanje škode zaradi izgubljenega dobička, so tožbene navedbe v delu, s katerim utemeljujejo nastalo škodo na izgubljenih prihodkih, nesklepčne.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0064440
ZIL-1 člen 47, 121. PES člen 234.
blagovna znamka – kršitev blagovne znamke – pravice iz znamke – tožba zaradi kršitve pravic – tranzit blaga – ponaredki – zaseg ponaredkov s strani carinskega urada – teritorialni učinek blagovne znamke – predhodno vprašanje – predhodno vprašanje države članice – Sodišče Evropskih skupnosti – intertemporalna pravila prava Evropske skupnosti
Ob ugotovljenem tranzitnem prometu spornega blaga preko ozemlja RS, bi tožeča stranka kršitev blagovne znamke, ki jo ima registrirano v RS, lahko utemeljevala samo na ta način, da bi zatrjevala in dokazala, da bo kljub tranzitnemu prometu preko RS prišlo do trženja tega blaga na samem območju Slovenije.
Okoliščina, ali bi tretjetožena stranka imela pravico tržiti sporno blago na območju ZRJ, zato ne more biti odločilna za presojo kršitve blagovne znamke tožeče stranke v RS. Tudi v kolikor bi se izkazale za resnične trditve tožeče stranke glede ničnosti blagovnih znamk tretjetožene stranke na območju ZRJ, bi nastopanje tretjetožene stranke na tem trgu pomenilo samo poseg v pravice tožeče stranke, ki ji gredo na tem teritoriju. Iz poseganja tretjetožene stranke v te pravice tožeče stranke, pa ni mogoče sklepati tudi na kršitve blagovne znamke tožeče stranke na območju RS.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066576
ZP-1 člen 69, 69/2, 115, 115/2, 163. ZVCP-1 člen 132.
odločanje višjega sodišča o pritožbi – pravica do obrambe – zaslišanje obdolženca – vabilo – opozorilo o prisilni privedbi – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Zgolj na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kot dokaza višje sodišče ne more spremeniti sodbe in obdolženca spoznati za odgovornega za prekršek po 11. odstavku 132. člena ZVCP-1, ker niso izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez zaslišanja obdolženca.
ZDR člen 34, 35, 83, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 130. KZ člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – goljufija
Tožnik je zavestno opustil svojo dolžnost sporočiti toženi stranki spremembo prebivališča in jo tako pustil v zmoti z namenom, da si pridobi protipravno premoženjsko korist, torej večje povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, kot bi mu dejansko pripadalo. S takšnim ravnanjem je uresničil vse znake kaznivega dejanja goljufije in je zato podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tako po 1. kot po 2. alinei 1. odst. 111. čl. ZDR.