ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064404
ZASP člen 9, 170, 170/1, 170/2.
začasna odredba – začasna odredba po ZASP – varstvo avtorske pravice – objava fotografije – začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – pomanjkljiva trditvena podlaga
Predlagateljici v predlogu nista podali zadostne trditvene podlage, s katerimi bi utemeljili predpostavke iz 1. odstavka 170. člena ZASP. Iz obsežnih navedb predlagateljic v predlogu za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje kot relevantne trditve, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot utemeljitev avtorske pravice, ki naj bi bila predmet varovanja z začasno odredbo, povzelo zgolj sklicevanje na zlorabo avtorske pravice z objavo fotografije naslovnice zbornika prvotožeče stranke. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da predlagateljici s tako skopimi navedbami nista utemeljili kršitve avtorske pravice, saj iz trditvenih navedb ne izhaja, kaj naj bi sploh predstavljalo avtorsko delo, ki je predmet varstva in kdo naj bi bil imetnik avtorskih pravic, ki naj bi jih kršila tožena stranka.
zamudna sodba – izostanek z naroka – odločba ustavnega sodišča
Ker o tej zadevi do začetka učinkovanja razveljavitve 1. odstavka 28. člena ZDSS-1 še ni bilo pravnomoč
no odločeno, pritožbeno sodišče pri odločanju o utemeljenosti pritožbe tožene stranke določbe 1. odstavka 28. člena ZDSS-1 ni smelo upoštevati (čeprav je ta določba v času izdaje izpodbijane sodbe še veljala). Iz tega razloga je zamudno sodbo, ki je bila izdana zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega oziroma prvega naroka za glavno obravnavo, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064451
ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 2, 3, 649.
očitna pisna pomota – - temeljna načela obligacijskega prava – odstop od pogodbe – prosto urejanje obligacijskih razmerij
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da se je sodišču prve stopnje glede na siceršnjo vsebino razlogov izpodbijane sodbe v predzadnjem odstavku pripetila očitna pisna pomota, ki jo lahko sodišče prve stopnje glede na določbo 328. člena ZPP vsak čas popravi. Takšna očitna pisna pomota tako ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Temeljna načela obligacijskega prava so podlaga in usmeritev za razlago zakona ter za ravnanje vseh udeležencev obligacijskega razmerja, če pa pride do spora pred sodiščem, pa tudi za odločanje v njem. Vendar za kršitev zakonskih določb v omenjenem poglavju sankcije niso predpisane. Zato samo na njihovi podlagi brez povezave z določbami v ostalem delu zakona, če te obstajajo, ni mogoče poseči v pravna razmerja med strankami.
vzorčni postopek – sprememba delodajalca – prevzem delavcev – začasni prevzem – sodelovanje sindikata
ZDR določa, da je treba sindikat prenosnika in sindikat prevzemnika obvestiti o datumu prenosa, o razlogih za prenos, pravnih, ekonomskih in socialnih posledicah ter predvidenih ukrepih za delavca, vendar pa je to obvestilo potrebno zaradi tega, da delodajalca dosežeta sporazum. V konkretnem primeru sta delodajalca tudi brez sindikata dosegla sporazum in med njima ni bilo nesoglasja glede prevzema delavcev, tako da opustitev zakonsko določene obveznosti na zakonitost spremembe delodajalca in posledično na pravice tožeče stranke ni vplivala.
odgovornost države – protipravno ravnanje upravne enote v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - povrnitev škode – nedopustno ravnanje
Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Ker poseben zakon v zvezi z odgovornostjo navedenih organov ni bil sprejet, je sodna praksa sprejela stališče, da se v zvezi s pravico do povračila škode v takšnih primerih uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika, ki opredeljuje premoženjsko in nepremoženjsko škodo.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – predložitev izvirnika pogodbe
Iz tožničinih navedb v predlogu za začasno odredbo ni niti s stopnjo verjetnosti izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje začasne odredbe onemogočena ali precej otežena. Tožnica namreč šele v pritožbi zatrjuje, da želi s predložitvijo originalne pogodbe zavarovati svoje pravice iz pogodbe (vknjižba preužitka v zemljiški knjigi) ter da bo ob vzpostavitvi etažne lastnine v zemljiški knjigi toženka lahko vpisala lastninsko pravico na stanovanju v svojo korist in razpolagala s spornim stanovanjem proti volji tožnice.
Napačno je stališče prvostopenjskega sodišča, da stečajni dolžnik ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks, ker je s svojo dejavnostjo že prenehal oziroma bo prenehal do konca stečajnega postopka. Tudi stečajni dolžnik posluje oziroma opravlja dejavnost, ki je v tem, da se vnovčuje stečajna masa z namenom, da se poplačajo upniki. V primeru, da stečajni dolžnik ne razpolaga z dovolj sredstvi, je lahko takšno poslovanje zaradi plačila sodne takse ogroženo.
ZGD-1 člen 294, 294/1, 294/3, 305, 305/1, 386, 395, 395/2.
izpodbijanje sklepov skupščine – delničarjeva pravica do obveščenosti – dolžnost posredovanja informacij – obstoj pisnega letnega poročila – dodatni podatki in pojasnila delničarju – informacijska pravica delničarja – podelitev razrešnice
Glede na dikcijo 1. odstavka 305. člena ZGD-1 je uprava oziroma poslovodja družbe dolžan na skupščini delničarju, če to zahteva, posredovati ustne informacije – podatke in pojasnila, četudi so morda le-ti vsebovani v pisnem letnem poročilu, ki je bil delničarjem dostopen. Svoje informacijske dolžnosti na skupščini se torej poslovodja družbe ne more razbremeniti z usmeritvijo delničarja na pisno izdelano letno poročilo.
Letno poročilo in poročilo nadzornega sveta stapodlagi delničarjem za presojo uspešnosti dela poslovodstva in nadzornega sveta družbe in s tem za odločitev o (ne)podelitvi razrešnice za delo v preteklem poslovnem letu.
načelo formalnosti - zaznamba sklepa po uradni dolžnosti
Listine spisa potrjujejo, da je sodišče prve stopnje v postopku dovolitve zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke postopalo pravilno in zakonito v skladu z določbami, ki predpisujejo tovrsten postopek. Po 2. odst. 9. člena ZZK-1 so vpisi namreč dovoljeni le proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša.
Za izključitev objektivne odgovornosti po 153. členu OZ ne zadošča le to, da gre dejanje, ki je neposredno pripeljalo do poškodbe, pripisati oškodovancu in da je le-to bilo prepovedano, temveč mora biti dejanje tudi neizogibno in nepričakovano, kriterij za presojo teh dveh elementov pa mora biti strog in objektiven. Če kriterijem v konkretnem primeru ni mogoče zadostiti, je dejanje oškodovanca mogoče obravnavati le kot soprispevek k nastali škodi.
začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – denarna odškodnina - valorizacija delnih plačil – ustaljena sodna praksa – obresti
Denarna odškodnina zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se prisoja le izjemoma - kadar je zmanjšanje aktivnosti močnejše intenzivnosti, ali če to opravičujejo posebne okoliščine. Tako stališče je v sodni praksi ustaljeno.
Tožnica s podrejenim tožbenim zahtevkom zahteva odstranitev žične ograje na tistem predelu, kjer pot v naravi sploh ne poteka, kar pomeni, da iz njenih trditev ne izhaja zatrjevana posledica oziroma utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožba zato ni sklepčna. Vprašanje sklepčnosti tožbe je vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka.
povrnitev nepremoženjske škode – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe – objava opravičila – dokazno breme – odškodnina za nepremoženjsko škodo – čast in dobro ime – žaljivost – kontekst podanih izjav – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Tožena stranka je tista, ki se svoje odgovornosti lahko razbremeni tako, da dokaže, da je objavljena vsebina resnična oziroma da je imela vsaj utemeljen razlog verjeti v resničnost objavljenega.
Pri presoji vprašanja resničnosti se kaže kot odločilen tudi kontekst podanih izjav.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068127
ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 299, 299/2.
trditveno breme – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – pričetek teka zakonskih zamudnih obresti
Pritožnica je očitno zmotno prepričana, da bi moralo sodišče prve stopnje že na podlagi predložene dokumentacije (odškodninskega zahtevka z dne 31.8.2005 in pritožbe z dne 30.1.2006) priznati obresti od v tožbenem zahtevku uveljavljanih datumov. Dokazi trditev ne nadomeščajo, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je toženec v zamudi šele od prejema tožbe.