odgovornost države – protipravno ravnanje upravne enote v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - povrnitev škode – nedopustno ravnanje
Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Ker poseben zakon v zvezi z odgovornostjo navedenih organov ni bil sprejet, je sodna praksa sprejela stališče, da se v zvezi s pravico do povračila škode v takšnih primerih uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika, ki opredeljuje premoženjsko in nepremoženjsko škodo.
Tožnica s podrejenim tožbenim zahtevkom zahteva odstranitev žične ograje na tistem predelu, kjer pot v naravi sploh ne poteka, kar pomeni, da iz njenih trditev ne izhaja zatrjevana posledica oziroma utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožba zato ni sklepčna. Vprašanje sklepčnosti tožbe je vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Sodišče je izčrpno obrazložilo, zakaj izpovedbi tožeče stranke ne sledi in zakaj slednja v pravdi ni ponudila takih dokazov, ki bi na potrebni stopnji materialne resnice dopuščali drugačno sklepanje. V skladu s 7. členom ZPP morajo namreč stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahteve in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo.
Logična je razlaga prvostopenjskega sodišča, da je malo verjetno, da bi tožena stranka v primeru, da bi prostovoljno izročila komplet ključev za avtodom tožeči stranki in ji dovolila, da avtodom tudi odpelje, naslednji dan podala kazensko ovadbo zaradi tatvine vozila, nekaj mesecev kasneje pa novinarju omogočila, da je obravnavani primer objavil v časopisu. Sodišče tako pravilno meni, da prav ta dejanja tožene stranke kažejo na to, da na njeni strani ni bilo podane pogodbene volje za razvezo menjalne pogodbe.
škoda - povečana količina talnih in meteornih vod – zastaranje odškodninskega zahtevka – zastaranje sukcesivno nastajajoče bodoče premoženjske škode - dodatna škoda
Zastaranje sukcesivno nastajajoče bodoče premoženjske škode začne teči, ko tožnik zve za to škodo in jo lahko uveljavlja.
Ustrezna skrbnost oškodovanca predpostavlja tudi ugotovitev vzrokov za nastajanje škode in posledično ugotovitev odgovornih oseb. Zgolj kasneje angažirani sodni izvedenec zastaralnega roka ne more podaljšati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068130
ZPP člen 287. OZ člen 183.
dokazni sklep – zavrnitev dokaznega predloga – nepotrebni dokazi – nepremoženjska škoda zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe - očitek storitve kaznivega dejanja
Sodišče na dokazni sklep ni vezano. Sodišče izvede le tiste dokaze, ki so potrebni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja.
Očitek storitve kaznivega dejanja v naši družbi, ki ni resničen (ugotovitve prvega sodišča, da gre za neresnično izjavo, toženec v pritožbi ne izpodbija), posega v ugled prizadetega. Takšna izjava ne predstavlja običajne norme obnašanja in dobrih običajev, ki vladajo v določenih kulturnih sredinah.
izpraznitev stanovanja – uporaba stanovanja brez pravne podlage
Sodišče je pravilno presodilo, da tožena stranka uporablja stanovanje brez pravnega naslova. Toženca namreč s tožečo stranko kot lastnikom stanovanja nista sklenila najemne pogodbe, do tega pa ni prišlo zaradi razlogov na strani tožeče stranke.
povrnitev nepremoženjske škode – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe – objava opravičila – dokazno breme – odškodnina za nepremoženjsko škodo – čast in dobro ime – žaljivost – kontekst podanih izjav – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Tožena stranka je tista, ki se svoje odgovornosti lahko razbremeni tako, da dokaže, da je objavljena vsebina resnična oziroma da je imela vsaj utemeljen razlog verjeti v resničnost objavljenega.
Pri presoji vprašanja resničnosti se kaže kot odločilen tudi kontekst podanih izjav.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068121
ZPP člen 286.
vmesna sodba – pravočasnost trditev – bistvena kršitev postopka – prometna nezgoda - škoda povzročena z neznanim motornim vozilom
Tožnik je v tožbi ponudil zadostno trditveno podlago za odgovornost tožene stranke, ki odgovarja za škodo, ki jo povzroči neznano motorno vozilo, kot tudi za škodo, ki jo povzroči vozilo s tujo registracijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068063
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 179.
zamudna sodba – nasprotje med dejstvi in predloženimi dokazi – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – razžalitev dobrega imena in časti – okrnitev osebnostne pravice
Vsak udarec s pestjo v predelu čela nad očesom in podana grožnja nima sama po sebi narave podcenjevanja, izgube ugleda, časti ali svobode in drugih osebnostnih pravic. Takšne posledice tudi ne izhajajo iz dokazov, katere je predložil sam tožnik.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – stroški postopka
Dejstvo, da pritožnik ni vložil tožbe, na katero je bil napoten, res ne pomeni, da je njegov zahtevek izmišljen, je pa v celoti neizkazan in je povzročil, da je morala dedinja na njegove navedbe odgovarjati, zaradi česar je pooblastila odvetnico kot prava veščo osebo in so ji nastali stroški.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061496
ZZZDR člen 123. ZPP člen 414.
navajanje novot v sporu med starši in otroki
V pravdnem postopku je mogoče navajati le tista nova dejstva, ki so obstajala že v času sojenja na prvi stopnji, saj sodišče izda sodbo glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave. Sodišče sodi o tedaj obstoječih pravnih razmerjih, ne pa o bodočih
Služnost je treba izvrševati obzirno. Ob reševanju zahtevka za prenehanje služnosti je zato treba upoštevati prej navedeno pravilo. To pravilo izpostavlja ravnovesje v koliziji med lastninsko pravico na eni ter služnostno pravico na drugi strani. V okviru zahtevka za ukinitev služnosti lahko sodišče upoštevanje navedeno materialnopravno podlago služnost tudi zgolj utesni.
Med pozitivno ugotovitveno tožbo (da služnost obstaja) in negativno ugotovitveno tožbo (da služnost ne obstaja) ni popolne identitete. Odločitev o tem, da služnost obstaja, ima namreč še ta pomen, da sodba predstavlja listino, na podlagi, katere bo svojo pravico lahko vpisal v zemljiško knjigo in tako tudi proti tretjim zavaroval svoj pravni položaj. V tem je njen presežek v razmerju do negativne ugotovitve.
ZPP člen 191, 191/2, 365, 365-3, 421, 421/4. ZZZDR člen 105, 105/2. ZNP člen 37.
pravdni postopek – nepravdni postopek – varstvo in vzgoja otrok
Predlog za zaupanje mld. otroka v varstvo in vzgojo drugi osebi bi moralo sodišče obravnavati kot tožbo, oziroma o njem odločiti kot o tožbenem zahtevku v pravdnem postopku. Podlaga takšnemu zahtevku je določba 4. odstavka 421. člena ZPP. Okoliščina, da je bilo v nepravdnem postopku odločeno o stvari, ki bi se morala reševati po pravilih pravdnega postopka, je razlog za razveljavitev takšne odločitve le v primeru, če je nepravdno sodišče pri tem zagrešilo katero od bistvenih kršitev določb postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067601
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
cesta – upravljalec ceste – odgovornost upravljalca ceste – odškodnina – sodba presenečenja – materialnoprocesno vodstvo
Sodišče prve stopnje se bo moralo opredeliti do vprašanja, ali je škoda nastala zaradi nepravilne gradnje dovozne poti ali zaradi neprimernega vzdrževanja in če bo odgovor pritrdilen, določno navesti, katero pravilo o gradnji oziroma vzdrževanju cest je bilo kršeno.
Stranke v sodnem postopku lahko pravico do izjave dejansko uresničujejo le, če jim je priznana pravica do informacije, to pa vsekakor niso le ugotovitve iz izvedenskega mnenja, ampak tudi jasne in nedvoumne navedbe nasprotne stranke. Kadar pa te vzbujajo dvom, je dolžnost sodišča, da jih razjasni in da stranke ustrezno dopolnijo navedbe in dokazne predloge.
tožbo na ugotovitev zapadlosti terjatve, ki izhaja iz sodne poravnave - začasna odredba - zapadlost terjatve – sodna poravnava – izvršljiva sodna poravnava – subjektivna nevarnost
Ni zadosten pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve zgolj verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, temveč je potrebno izkazati za verjetna konkretna dolžnikova ravnanja ali opustitve, ki jih ta zavestno opravi oziroma opusti zaradi ogrozitve izpolnitve upnikove terjatve.
Kršitve določb postopka je potrebno uveljavljati takoj pred sodiščem prve stopnje, ker jih sicer pozneje, niti v pravnih sredstvih ni več mogoče uveljavljati.
OZ člen 131. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 56.
odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo od nevarne stvari - krivdna odgovornost – hoja po stopnicah
Hoja po stopnicah pomeni vsakodnevno aktivnost, zato ne pomeni nevarne dejavnosti, same stopnice pa tudi ne nevarne stvari. Naloga delodajalca je, da zagotovi varne pogoje dela, zato mora v tej smeri ravnati skrbno. Skrbnost pa ne pomeni le ravnanja v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, pač pa tudi preventivno ravnanje in ukrepanje, da se na mestih, kjer je pričakovati večjo možnost nastanka poškodbe, ukrene vse potrebno za preprečitev te škode.