Kršitve določb postopka je potrebno uveljavljati takoj pred sodiščem prve stopnje, ker jih sicer pozneje, niti v pravnih sredstvih ni več mogoče uveljavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068121
ZPP člen 286.
vmesna sodba – pravočasnost trditev – bistvena kršitev postopka – prometna nezgoda - škoda povzročena z neznanim motornim vozilom
Tožnik je v tožbi ponudil zadostno trditveno podlago za odgovornost tožene stranke, ki odgovarja za škodo, ki jo povzroči neznano motorno vozilo, kot tudi za škodo, ki jo povzroči vozilo s tujo registracijo.
OZ člen 131. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 56.
odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo od nevarne stvari - krivdna odgovornost – hoja po stopnicah
Hoja po stopnicah pomeni vsakodnevno aktivnost, zato ne pomeni nevarne dejavnosti, same stopnice pa tudi ne nevarne stvari. Naloga delodajalca je, da zagotovi varne pogoje dela, zato mora v tej smeri ravnati skrbno. Skrbnost pa ne pomeni le ravnanja v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, pač pa tudi preventivno ravnanje in ukrepanje, da se na mestih, kjer je pričakovati večjo možnost nastanka poškodbe, ukrene vse potrebno za preprečitev te škode.
Sodišče je izčrpno obrazložilo, zakaj izpovedbi tožeče stranke ne sledi in zakaj slednja v pravdi ni ponudila takih dokazov, ki bi na potrebni stopnji materialne resnice dopuščali drugačno sklepanje. V skladu s 7. členom ZPP morajo namreč stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahteve in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo.
Logična je razlaga prvostopenjskega sodišča, da je malo verjetno, da bi tožena stranka v primeru, da bi prostovoljno izročila komplet ključev za avtodom tožeči stranki in ji dovolila, da avtodom tudi odpelje, naslednji dan podala kazensko ovadbo zaradi tatvine vozila, nekaj mesecev kasneje pa novinarju omogočila, da je obravnavani primer objavil v časopisu. Sodišče tako pravilno meni, da prav ta dejanja tožene stranke kažejo na to, da na njeni strani ni bilo podane pogodbene volje za razvezo menjalne pogodbe.
načelo formalnosti - zaznamba sklepa po uradni dolžnosti
Listine spisa potrjujejo, da je sodišče prve stopnje v postopku dovolitve zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke postopalo pravilno in zakonito v skladu z določbami, ki predpisujejo tovrsten postopek. Po 2. odst. 9. člena ZZK-1 so vpisi namreč dovoljeni le proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE
VSL0065623
ZLNDL člen 1, 1/1, 2. ZPN člen 1. ZD člen 132. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 150, 150/1.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – menjalna pogodba v sistemu družbene lastnine – nepremičnine – ipso iure dedovanje – lastninska tožba
Pogoj za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL je s pridobitnim naslovom utemeljeno upravičenje, zato oseba, v korist katere je bila pravica uporabe vpisana, ni nujno tudi upravičenec do lastninske pravice po tem zakonu.
pravni interes za ugotovitveno tožbo – uveljavljanje ničnosti – vrnitev nepremičnine denacionaliziranim upravičencem – nedopustno razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja možnost vrnitve
Pravni interes za ugotovitev ničnosti civilnih pravnih aktov je podan, čim razpolaganje vpliva ali bi lahko vplivalo na vrnitev oziroma obliko vrnitve v denacionalizacijskem postopku, pri čemer sodišče ne odloča o tem ali obstajajo pogoji za vrnitev premoženja v naravi temveč ali zgolj načelno obstaja takšna možnost, ta pa obstaja z vložitvijo ustreznega denacionalizacijskega zahtevka za vrnitev v naravi - vse dokler ni v denacionalizacijskem postopku drugače odločeno ali dokler denacionalizacijski upravičenec ne spremeni zahtevka za vrnitev v naravi v odškodninski zahtevek.
Za upravni organ, ki vodi denacionalizacijski postopek, predstavlja razrešitev vprašanja, ali gre za nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen, predhodno vprašanje za odločitev o tem, ali obstajajo ovire za vračanje glede premoženja, ki je bilo predmet nedopustnega razpolaganja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061438
ZPP člen 8, 227. UZITUL člen 19, 22b, 22b/3.
jamstvo SFRJ za devizne vloge - devizna sredstva na deviznih hranilnih vlogah pri podružnicah LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ – dvom v verodostojnost listine
Slovenija je prevzela jamstvo zgolj za tiste devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, ki so bile vložene v bankah na ozemlju Republike Slovenije in za katere je do uveljavitve UZITUL, tj. 25. 6. 1991, jamčila SFRJ (in sicer po stanju na isti dan).
Goli dvom v verodostojnost listine ne predstavlja pravno odločilnega dejstva v postopku. Takšno dejstvo lahko predstavljajo zgolj zatrjevane okoliščine, ki substancirajo trditev o neverodostojnosti listine. Četudi takšne zatrjevane okoliščine morebiti predstavljajo negativno dejstvo, pa mora stranka zanje podati dokazno ponudbo s predlogom za predložitev listine, ki je pri nasprotni stranki, v smislu 227. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068130
ZPP člen 287. OZ člen 183.
dokazni sklep – zavrnitev dokaznega predloga – nepotrebni dokazi – nepremoženjska škoda zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe - očitek storitve kaznivega dejanja
Sodišče na dokazni sklep ni vezano. Sodišče izvede le tiste dokaze, ki so potrebni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja.
Očitek storitve kaznivega dejanja v naši družbi, ki ni resničen (ugotovitve prvega sodišča, da gre za neresnično izjavo, toženec v pritožbi ne izpodbija), posega v ugled prizadetega. Takšna izjava ne predstavlja običajne norme obnašanja in dobrih običajev, ki vladajo v določenih kulturnih sredinah.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 124, 148. ZIZ člen 45, 45/2, 46, 46/1, 167.
izvršba na nepremičnine - zaznamba izvršbe – sklep o izvršbi
Zaznamba izvršbe je prvo izvršilno dejanje pri izvršbi na nepremičnine, izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače.
začasna odredba – prodaja kmetijskega zemljišča – pogoji za izdajo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve kmetijskega zemljišča
Za izdajo začasne odredbe ne zadostuje splošna in povsem nekonkretizirana trditev, da utegneta toženki sporno zemljišče prodati tretji osebi, brez vednosti tožnika, temu pa bo zato nastala težko nadomestljiva škoda. Upoštevati je namreč potrebno tudi, da gre za prodajo kmetijskega zemljišča, po strogih obličnostnih določilih ZKZ, ki praktično onemogočajo prodajo konkretnih kmetijskih zemljišč brez vednosti tožnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067601
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
cesta – upravljalec ceste – odgovornost upravljalca ceste – odškodnina – sodba presenečenja – materialnoprocesno vodstvo
Sodišče prve stopnje se bo moralo opredeliti do vprašanja, ali je škoda nastala zaradi nepravilne gradnje dovozne poti ali zaradi neprimernega vzdrževanja in če bo odgovor pritrdilen, določno navesti, katero pravilo o gradnji oziroma vzdrževanju cest je bilo kršeno.
Stranke v sodnem postopku lahko pravico do izjave dejansko uresničujejo le, če jim je priznana pravica do informacije, to pa vsekakor niso le ugotovitve iz izvedenskega mnenja, ampak tudi jasne in nedvoumne navedbe nasprotne stranke. Kadar pa te vzbujajo dvom, je dolžnost sodišča, da jih razjasni in da stranke ustrezno dopolnijo navedbe in dokazne predloge.
kršitev pravic osebnosti – objava fotografije – pravica do obveščenosti
Oškodovancu gre denarna odškodnina samo, če zatrjuje in tudi dokaže, da je zaradi posega trpel duševne bolečine. Te se ne predpostavljajo že same po seb. Treba jih je dokazati, pri tem pa je najprimernejši dokaz za presojo duševnega trpljenja prav zaslišanje stranke, saj je za določitev denarne odškodnine ključno osebno dojemanje oškodovanca.
Varstvo osebnostnih pravic upodobljene osebe ni absolutno. Poseg v lastno podobo lahko opravičuje drug interes oz. druga pravica, v obravnavanem primeru pravica do obveščenosti, ki je le druga plat oz. zrcalna podoba pravice svobode izražanja. Sodišče bi zato moralo opraviti vrednostno tehtanje, ki naj pokaže, ali je v luči vseh okoliščin konkretnega primera izvrševanje ene pravice prekomerno poseglo v izvrševanje druge.
Napačno je stališče prvostopenjskega sodišča, da stečajni dolžnik ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks, ker je s svojo dejavnostjo že prenehal oziroma bo prenehal do konca stečajnega postopka. Tudi stečajni dolžnik posluje oziroma opravlja dejavnost, ki je v tem, da se vnovčuje stečajna masa z namenom, da se poplačajo upniki. V primeru, da stečajni dolžnik ne razpolaga z dovolj sredstvi, je lahko takšno poslovanje zaradi plačila sodne takse ogroženo.
povrnitev nepremoženjske škode – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe – objava opravičila – dokazno breme – odškodnina za nepremoženjsko škodo – čast in dobro ime – žaljivost – kontekst podanih izjav – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Tožena stranka je tista, ki se svoje odgovornosti lahko razbremeni tako, da dokaže, da je objavljena vsebina resnična oziroma da je imela vsaj utemeljen razlog verjeti v resničnost objavljenega.
Pri presoji vprašanja resničnosti se kaže kot odločilen tudi kontekst podanih izjav.
zastaranje zahtevka na povrnitev vlaganj – pobotni ugovor – neupravičena obogatitev – povrnitev vrednosti vlaganj
Tožnik je bil upravičen terjati povrnitev vlaganj potem, ko teh vlaganj zaradi izgube posesti nad poslovnim prostorom ni več sam uporabljal. S tem trenutkom je prišlo do zatrjevane neupravičene obogatitve toženke in od tedaj je pričel teči petletni zastaralni rok.