odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – kontinuirano zdravljenje - nateg vratne in ledvene hrbtenice
Zdravljenje pri tožniku ni potekalo kontinuirano do 30.12.2005, glede na nesporno dejstvo, da je tožnik po nezgodi normalno delal naprej kot referent v zemljiški knjigi, da so bolečine lažje stopnje neprestano obstajale le šest tednov po nesreči. Glede na to, da je tožnik športnik, pritožbeno sodišče verjame, da je ustrezne vaje delal tudi v obdobju med fizioterapijo, ki jo je opravil vodeno, kar pa ne predstavlja kakšnega posebnega zdravljenja.
predlog za nadomestitev globe – domneva umika – razgovor pri centru za socialno delo – neopravičen izostanek
Za uporabo domneve, da je storilec predlog za nadomestitev globe umaknil, če se neopravičeno ni odzval vabilu na razgovor pri CSD ali se je razgovoru izmikal, mora biti izkazano, da je storilec z vabilom bil seznanjen, seznanitev z vabilom pa se zagotavlja s pravilno in pravočasno vročitvijo. Storilcu namreč ni mogoče očitati opustitve dolžnosti, če za obstoj opuščene dolžnosti in za posledice takšne opustitve sploh ni vedel.
ZDR člen 7, 7/2, 109, 109/2. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 40.
vzgoja in izobraževanja – odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka bi morala pri odmeri odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upoštevati vso tožnikovo delovno dobo v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kljub temu, da je med prvo in drugo zaposlitvijo poteklo dalj časa, ker je skladno s panožno kolektivno pogodbo višina odpravnine vezana le na leta dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
invalidnost – samozaposleni zavarovanci – opravljanje dejavnosti
Pri ugotavljanju invalidnosti samozaposlenih zavarovancev je potrebno ugotoviti, ali je glede na spremembe v zdravstvenem stanju zavarovanec še zmožen opravljati svojo dejavnost v polnem delovnem času. Od zahtev njegove dejavnosti je namreč odvisno, ali jo je samozaposleni še zmožen opravljati v polnem obsegu ali ne in ali je torej pri njem podana invalidnost ali ne, oziroma katera kategorija.
Pri ugotavljanju invalidnosti zavarovancev, ki so samostojni podjetniki posamezniki (15. člen ZPIZ-1), se invalidnost ne presoja glede na to, ali lahko opravljajo določena dela na delovnem mestu oziroma poklicu, kot za zavarovance v delovnem razmerju (13. člen ZPIZ-1), temveč glede na to, ali ob spremenjeni zdravstveni zmožnosti še lahko opravljajo registrirano dejavnost.
Zgolj zaradi tega, ker zdravnik ni izdal zdravniškega potrdila na obrazcu, predpisanem v Pravilniku o obrazcu zdravniškega potrdila o opravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja, temveč na obrazcu, katerega uporaba je bila predpisana v Pravilniku o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah, ni mogoče zaključiti, da predloženo zdravniško potrdilo ni verodostojen dokaz o tem, da se stranka zaslišanja ni mogla udeležiti iz opravičenega razloga oziroma da utemeljeni zdravstveni razlogi pri obdolžencu niso bili prisotni in da zato njegov izostanek z zaslišanja ni opravičen. Sodišče prve stopnje bi moralo to zdravniško potrdilo oceniti po vsebini in šele nato bi lahko ugotovilo ali razlogi, navedeni v zdravniškem potrdilu, opravičujejo obdolženčevo odsotnost z zaslišanja ali ne.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – dokazovanje – sodni izvedenec
Tožnik je predlagal izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke (psihiatrom), ki bi pojasnil, ali je bil v trenutku podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi sposoben razumeti pomen svojega ravnanja. Sodišče prve stopnje bi moralo ta dokaz izvesti, saj ni imelo podlage, da bi samo ugotavljalo psihično stanje. Za to ugotavljanje sodišče ni razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065631
OZ člen 520.
pridržek lastninske pravice – prodajna pogodba – pasivna legitimacija – edina družbenica izbrisane družbe
Pridržek lastninske pravice varuje prodajalca in ne kupca. Zgolj prodajalec je upravičen od kupca primarno zahtevati izpolnitev obligacijskopravne zaveze, če pa to ni mogoče, se lahko odloči, da bo uveljavil pridržek lastninske pravice (in ne obratno).
Sodišče prve stopnje je vlogo tožnika, ki ni postopal skladno s sklepom sodišča in nepopolne oziroma nerazumljive vloge ni ustrezno dopolnil oziroma popravil, zakonito zavrglo.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve
Obstoja neznatne škode v nobenem primeru ni mogoče utemeljevati z (ne)možnostjo izvrševanja upravičenj, ki jih poleg razpolagalne (samo ta je predmet prepovedi) ima lastnik.
Ker upniku ni potrebno dokazovati nevarnosti le, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, ne zadoščajo gole trditve o neznatni škodi, temveč je take trditve potrebno verjetno izkazati.
zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – splošni pogoji – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza – izguba zavarovalnih pravic
Vinjen zavarovanec ne izgubi svojih pravic iz zavarovalne pogodbe samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka.
Sklenitelj zavarovanja mora ob sklepanju pogodbe ravnati kot dober gospodar. Šteje se, da je bil sklenitelj zavarovanja seznanjen s splošnimi pogoji, če ga je zavarovalnica nanje izrecno opozorila (v zavarovalni polici) in če so mu bili brez težav dostopni.
Razlog, ki ga tožnika navajata k zahtevku za razveljavitev pogodbe, da pokojni ni bil poslovno sposoben, pomeni, da do veljavne sklenitve pogodbe sploh ni prišlo. Pogodba kot je opisana v izreku sodbe oziroma sklepa je torej neobstoječa. Glede posledic, ki v zvezi z neobstoječo pogodbo nastanejo, je treba upoštevati pravila, ki zadevajo nično pogodbo.
Tožnica uveljavlja ugotovitveni zahtevek, ki pa ga z začasno odredbo ni mogoče zavarovati. V takem položaju je za zavarovanje stvarnopravnega (lastninskega) položaja tožnice predvideno pravno sredstvo zaznambe spora.
Tožeča stranka je plačala komunalni prispevek kot pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato ni šlo za prehod premoženja brez podlage.
Pobuda stranki, da popolnoma spremeni dosedanje navedbe oziroma da spremeni tožbeni temelj sodi med ravnanja, ki ne predstavljajo kršitve 285. člena ZPP. Celo več, pravna teorija šteje, da niso dopustna, saj posegajo v pravico (nasprotne) stranke do nepristranskega sojenja.
kolektivni delovni spor – zakonitost volitev – svet delavcev – volilna pravica – delavec s posebnimi pooblastili – vodilni delavec
Četudi je kandidatka za članico sveta delavcev v času izvedbe volitev nadomeščala vodilno delavko, to ne pomeni, da ni imela pasivne volilne pravice, saj njena pogodba o zaposlitvi (skupaj z aneksi k pogodbi o zaposlitvi, ki so se nanašali na nadomeščanje) ni imela elementov pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo.
socialni spor – tožba zoper odločbo organa prve stopnje – molk organa – preuranjena tožba
Tožnik je še pred iztekom roka za odločitev o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo toženca dne 28. 6. 2010 vložil zahtevo za izdajo odločbe, že dne 20. 8. 2010 pa tožbo, ne da bi pred tem po poteku roka za izdajo odločbe o pritožbi pri drugostopnem organu toženca vložil ponovno zahtevo za njeno izdajo in ne da bi od vložitve te zahteve poteklo nadaljnjih sedem dni. Takšna tožba je vložena prezgodaj, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Če sodišče v nepravdnem postopku lahko obravnava tudi nepravočasno pritožbo (33. čl. ZNP), se lahko ob smiselni uporabi teh določb in zgolj kot izjema upošteva tudi pritožba, za katero je odvetnik, postavljen na podlagi odločbe Bpp, predložil pooblastilo prepozno.
avtorska pravica – javna priobčitev glasbenih del – plačilo nadomestila zaradi uporabe avtorskih del – višina nadomestila- veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – načelo zaupanja v pravo
ZASP ni predvidel usklajevanja tako določenih tarif brez predhodne odobritve in objave, kar pomeni, da je 11. člen Pravilnika 1998, v kolikor se ga razlaga tako, da je usklajevanje tarife možno brez odobritve in objave, v nasprotju z ZASP in je zato neveljaven oziroma brez pravnega učinka.