ZDR člen 7, 7/2, 109, 109/2. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 40.
vzgoja in izobraževanja – odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka bi morala pri odmeri odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upoštevati vso tožnikovo delovno dobo v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kljub temu, da je med prvo in drugo zaposlitvijo poteklo dalj časa, ker je skladno s panožno kolektivno pogodbo višina odpravnine vezana le na leta dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
plača – dodatek k plači – večopravilna usposobljenost
Tožnik je dokazal, da je večopravilno usposobljen in da je napredoval v višje plačne razrede na podlagi tega kriterija, zaradi česar je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku za plačilo dodatka za večopravilno usposobljenost, ki je urejen v podjetniški kolektivni pogodbi, utemeljeno ugodilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev
Tožnik je sicer kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker kot voznik avtobusa ni izdal vozovnice, vendar izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, ker ne gre za hujšo kršitev. Pri tem je treba upoštevati, da potnik voznine ni plačal, tako da se tožnik ni okoristil, in da je bil potnik nekdanji delavec tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065631
OZ člen 520.
pridržek lastninske pravice – prodajna pogodba – pasivna legitimacija – edina družbenica izbrisane družbe
Pridržek lastninske pravice varuje prodajalca in ne kupca. Zgolj prodajalec je upravičen od kupca primarno zahtevati izpolnitev obligacijskopravne zaveze, če pa to ni mogoče, se lahko odloči, da bo uveljavil pridržek lastninske pravice (in ne obratno).
avtorska pravica – javna priobčitev glasbenih del – plačilo nadomestila zaradi uporabe avtorskih del – višina nadomestila- veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – načelo zaupanja v pravo
ZASP ni predvidel usklajevanja tako določenih tarif brez predhodne odobritve in objave, kar pomeni, da je 11. člen Pravilnika 1998, v kolikor se ga razlaga tako, da je usklajevanje tarife možno brez odobritve in objave, v nasprotju z ZASP in je zato neveljaven oziroma brez pravnega učinka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0064399
OZ člen 8, 8/1, 766, 766/3, 779, 779/3. ZOdv člen 17, 17/3, 20, 20/1. ZPP člen 189, 189/3.
mandat – pogodba o naročilu – mandatna pogodba – pogodba o odvetniškem zastopanju – obligacija prizadevanja – obligacija rezultata – odvetniška nagrada – izključitev uporabe odvetniške tarife – načelo pravičnosti – načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev
Iz pogodbenega določila, ki plačilo odvetniških storitev pogojuje z uspehom stranke v postopku, izhaja, da takšna pogodbena klavzula vsebuje tudi element tveganja predvsem za tožečo stranko kot mandatarja, saj ne bi bil upravičen do plačila, ne glede na vložen trud, če ne bi bil dosežen predviden rezultat.
Po mnenju pritožbenega sodišča je materialnopravno zmotno stališče tožeče stranke, da pogodbeno dogovorjeno plačilo, ki je vezano na uspeh stranke v postopku, samo po sebi izključuje dopustnost ugovora tožene stranke iz 3. odstavka 779. člena OZ. S tem, ko sta pravdni stranki določili kaskadni sistem izračuna nagrade, vezan na uspeh zastopanja, sta opredelili določljiv način izračuna nagrade tožeče stranke. Neutemeljena so torej stališča tožeče stranke, da ni šlo za v naprej dogovorjen znesek nagrade. Zgolj iz tega, da je tožeča stranka prevzela nase rizik, da bo nagrada za zastopanje vezana na uspeh stranke v postopku, ni mogoče izključiti upravičenja tožene stranke iz 3. odstavka 779. člena OZ. Ta določba namreč predstavlja kogentno zakonsko določilo, ki omogoča poseg v pogodbeno avtonomijo v posledici očitnega nesorazmerja med dogovorjenim plačilom in opravljeno storitvijo.
kolektivni delovni spor – zakonitost volitev – svet delavcev – volilna pravica – delavec s posebnimi pooblastili – vodilni delavec
Četudi je kandidatka za članico sveta delavcev v času izvedbe volitev nadomeščala vodilno delavko, to ne pomeni, da ni imela pasivne volilne pravice, saj njena pogodba o zaposlitvi (skupaj z aneksi k pogodbi o zaposlitvi, ki so se nanašali na nadomeščanje) ni imela elementov pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo.
V trenutku, ko je sodišče prve stopnje odredilo vročitev tožbe v odgovor toženi stranki, še ni bil začet stečajni postopek. Po začetku stečajnega postopka je bila tožba vročena toženi stranki, kar ni bilo pravilno, pravilna bi bila le vročitev stečajni upraviteljici. Ker tožba njej ni bila vročena, vročitev ni bila pravilno opravljena in niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Tožeča stranka je plačala komunalni prispevek kot pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato ni šlo za prehod premoženja brez podlage.
Pobuda stranki, da popolnoma spremeni dosedanje navedbe oziroma da spremeni tožbeni temelj sodi med ravnanja, ki ne predstavljajo kršitve 285. člena ZPP. Celo več, pravna teorija šteje, da niso dopustna, saj posegajo v pravico (nasprotne) stranke do nepristranskega sojenja.
predlog za nadomestitev globe – domneva umika – razgovor pri centru za socialno delo – neopravičen izostanek
Za uporabo domneve, da je storilec predlog za nadomestitev globe umaknil, če se neopravičeno ni odzval vabilu na razgovor pri CSD ali se je razgovoru izmikal, mora biti izkazano, da je storilec z vabilom bil seznanjen, seznanitev z vabilom pa se zagotavlja s pravilno in pravočasno vročitvijo. Storilcu namreč ni mogoče očitati opustitve dolžnosti, če za obstoj opuščene dolžnosti in za posledice takšne opustitve sploh ni vedel.
odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – kontinuirano zdravljenje - nateg vratne in ledvene hrbtenice
Zdravljenje pri tožniku ni potekalo kontinuirano do 30.12.2005, glede na nesporno dejstvo, da je tožnik po nezgodi normalno delal naprej kot referent v zemljiški knjigi, da so bolečine lažje stopnje neprestano obstajale le šest tednov po nesreči. Glede na to, da je tožnik športnik, pritožbeno sodišče verjame, da je ustrezne vaje delal tudi v obdobju med fizioterapijo, ki jo je opravil vodeno, kar pa ne predstavlja kakšnega posebnega zdravljenja.
socialni spor – tožba zoper odločbo organa prve stopnje – molk organa – preuranjena tožba
Tožnik je še pred iztekom roka za odločitev o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo toženca dne 28. 6. 2010 vložil zahtevo za izdajo odločbe, že dne 20. 8. 2010 pa tožbo, ne da bi pred tem po poteku roka za izdajo odločbe o pritožbi pri drugostopnem organu toženca vložil ponovno zahtevo za njeno izdajo in ne da bi od vložitve te zahteve poteklo nadaljnjih sedem dni. Takšna tožba je vložena prezgodaj, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068106
ZZZDR člen 105, 105/3, 105a, 105a/2, 106, 123, 123/1, 129, 129a, 129a/1, 129a/2. ZIZ člen 266, 266/2.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – otrokova želja – stiki otroka s staršem – preživljanje otrok – višina preživnine – stvarna pristojnost – začasna odredba
S stališča varovanja koristi otroka bi bila nesprejemljiva odločitev, da se otrok v situaciji, ko je sicer na njegov globok in neupravičen odpor do drugega roditelja vplivalo ravnanje tistega, pri katerem živi, odvzame temu roditelju in se ga dodeli drugemu, saj bi bila s tem zanikana in neupoštevana njegova jasno izražena želja živeti s tem roditeljem, otrok pa bi bil le objekt ravnanja oblasti, ne da bi bila izkazana objektivna korist zanj.
V primeru, če je uveden pravdni postopek, je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo pristojno sodišče, pred katerim teče postopek.
Zgolj zaradi tega, ker zdravnik ni izdal zdravniškega potrdila na obrazcu, predpisanem v Pravilniku o obrazcu zdravniškega potrdila o opravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja, temveč na obrazcu, katerega uporaba je bila predpisana v Pravilniku o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah, ni mogoče zaključiti, da predloženo zdravniško potrdilo ni verodostojen dokaz o tem, da se stranka zaslišanja ni mogla udeležiti iz opravičenega razloga oziroma da utemeljeni zdravstveni razlogi pri obdolžencu niso bili prisotni in da zato njegov izostanek z zaslišanja ni opravičen. Sodišče prve stopnje bi moralo to zdravniško potrdilo oceniti po vsebini in šele nato bi lahko ugotovilo ali razlogi, navedeni v zdravniškem potrdilu, opravičujejo obdolženčevo odsotnost z zaslišanja ali ne.
začasna nezmožnost za delo – vzrok – poškodba pri delu – bolezen
Vzrok tožničine začasne nezmožnosti za delo pred spornim obdobjem je že dokončno ugotovljen z odločbami toženca kot bolezen, poleg tega pa tožnica ni dokazala, da bi bila začasna nezmožnost za sporno obdobje od 21. 12. do 31. 12. 2009 v vzročni zvezi s poškodbo pri delu. Zato je tožbeni zahtevek, da se kot vzrok bolniškega staleža namesto bolezni ugotovi poškodba pri delu, neutemeljen.
Sodišče prve stopnje je vlogo tožnika, ki ni postopal skladno s sklepom sodišča in nepopolne oziroma nerazumljive vloge ni ustrezno dopolnil oziroma popravil, zakonito zavrglo.
zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – splošni pogoji – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza – izguba zavarovalnih pravic
Vinjen zavarovanec ne izgubi svojih pravic iz zavarovalne pogodbe samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka.
Sklenitelj zavarovanja mora ob sklepanju pogodbe ravnati kot dober gospodar. Šteje se, da je bil sklenitelj zavarovanja seznanjen s splošnimi pogoji, če ga je zavarovalnica nanje izrecno opozorila (v zavarovalni polici) in če so mu bili brez težav dostopni.
URS člen 155, 158. ZPIZ-1 člen 13, 22, 25, 249. ZMEPIZ člen 49.
lastnost zavarovanca – sprememba lastnosti zavarovanca
Tožnik, ki je že pravnomočno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, ki prejema denarno nadomestilo na podlagi 22. člena ZPIZ-1, kljub pravnomočni sodbi o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in reintegraciji v delovno razmerje, za isto obdobje ne more spremeniti podlage zavarovanja v delovno razmerje po 13. členu ZPIZ-1.
ZZK-1 člen 124, 147, 148, 150, 161, 161/3, 161/3-2.
načelo formalnosti postopka – dovoljenost vpisa lastninske pravice
Pravilna je ugotovitev zemljiškoknjižnega sodišča v izpodbijanem sklepu, da pogoji za vpis niso izpolnjeni, saj stanje v zemljiški knjigi ne omogoča predlaganega vpisa lastninske pravice.