izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev
Tožnik je sicer kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker kot voznik avtobusa ni izdal vozovnice, vendar izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, ker ne gre za hujšo kršitev. Pri tem je treba upoštevati, da potnik voznine ni plačal, tako da se tožnik ni okoristil, in da je bil potnik nekdanji delavec tožene stranke.
Tožeča stranka je plačala komunalni prispevek kot pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato ni šlo za prehod premoženja brez podlage.
Pobuda stranki, da popolnoma spremeni dosedanje navedbe oziroma da spremeni tožbeni temelj sodi med ravnanja, ki ne predstavljajo kršitve 285. člena ZPP. Celo več, pravna teorija šteje, da niso dopustna, saj posegajo v pravico (nasprotne) stranke do nepristranskega sojenja.
invalidnost – samozaposleni zavarovanci – opravljanje dejavnosti
Pri ugotavljanju invalidnosti samozaposlenih zavarovancev je potrebno ugotoviti, ali je glede na spremembe v zdravstvenem stanju zavarovanec še zmožen opravljati svojo dejavnost v polnem delovnem času. Od zahtev njegove dejavnosti je namreč odvisno, ali jo je samozaposleni še zmožen opravljati v polnem obsegu ali ne in ali je torej pri njem podana invalidnost ali ne, oziroma katera kategorija.
Pri ugotavljanju invalidnosti zavarovancev, ki so samostojni podjetniki posamezniki (15. člen ZPIZ-1), se invalidnost ne presoja glede na to, ali lahko opravljajo določena dela na delovnem mestu oziroma poklicu, kot za zavarovance v delovnem razmerju (13. člen ZPIZ-1), temveč glede na to, ali ob spremenjeni zdravstveni zmožnosti še lahko opravljajo registrirano dejavnost.
odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – kontinuirano zdravljenje - nateg vratne in ledvene hrbtenice
Zdravljenje pri tožniku ni potekalo kontinuirano do 30.12.2005, glede na nesporno dejstvo, da je tožnik po nezgodi normalno delal naprej kot referent v zemljiški knjigi, da so bolečine lažje stopnje neprestano obstajale le šest tednov po nesreči. Glede na to, da je tožnik športnik, pritožbeno sodišče verjame, da je ustrezne vaje delal tudi v obdobju med fizioterapijo, ki jo je opravil vodeno, kar pa ne predstavlja kakšnega posebnega zdravljenja.
kolektivni delovni spor – zakonitost volitev – svet delavcev – volilna pravica – delavec s posebnimi pooblastili – vodilni delavec
Četudi je kandidatka za članico sveta delavcev v času izvedbe volitev nadomeščala vodilno delavko, to ne pomeni, da ni imela pasivne volilne pravice, saj njena pogodba o zaposlitvi (skupaj z aneksi k pogodbi o zaposlitvi, ki so se nanašali na nadomeščanje) ni imela elementov pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0064399
OZ člen 8, 8/1, 766, 766/3, 779, 779/3. ZOdv člen 17, 17/3, 20, 20/1. ZPP člen 189, 189/3.
mandat – pogodba o naročilu – mandatna pogodba – pogodba o odvetniškem zastopanju – obligacija prizadevanja – obligacija rezultata – odvetniška nagrada – izključitev uporabe odvetniške tarife – načelo pravičnosti – načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev
Iz pogodbenega določila, ki plačilo odvetniških storitev pogojuje z uspehom stranke v postopku, izhaja, da takšna pogodbena klavzula vsebuje tudi element tveganja predvsem za tožečo stranko kot mandatarja, saj ne bi bil upravičen do plačila, ne glede na vložen trud, če ne bi bil dosežen predviden rezultat.
Po mnenju pritožbenega sodišča je materialnopravno zmotno stališče tožeče stranke, da pogodbeno dogovorjeno plačilo, ki je vezano na uspeh stranke v postopku, samo po sebi izključuje dopustnost ugovora tožene stranke iz 3. odstavka 779. člena OZ. S tem, ko sta pravdni stranki določili kaskadni sistem izračuna nagrade, vezan na uspeh zastopanja, sta opredelili določljiv način izračuna nagrade tožeče stranke. Neutemeljena so torej stališča tožeče stranke, da ni šlo za v naprej dogovorjen znesek nagrade. Zgolj iz tega, da je tožeča stranka prevzela nase rizik, da bo nagrada za zastopanje vezana na uspeh stranke v postopku, ni mogoče izključiti upravičenja tožene stranke iz 3. odstavka 779. člena OZ. Ta določba namreč predstavlja kogentno zakonsko določilo, ki omogoča poseg v pogodbeno avtonomijo v posledici očitnega nesorazmerja med dogovorjenim plačilom in opravljeno storitvijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067586
ZZZDR člen 105, 105/3, 105a, 105a/2, 123, 123/2, 132. ZPP člen 187, 191, 191/1, 191/2, 408.
določitev preživnine – sprememba preživnine – predodelitev v varstvo in vzgojo – aktivna legitimacija za preživninsko tožbo – naknadno sosporništvo – vstop v pravdo s strani polnoletnega otroka
Neutemeljeno je stališče, da tožnik, ker je hči postala polnoletna, nima več pravnega interesa za zahtevek glede njene predodelitve v varstvo in vzgojo za čas od vložitve tožbe dne 20.11.2008 pa do polnoletnosti dne 20.4.2009. Tožnik ima pravni interes za takšen zahtevek, saj je od njegove utemeljenosti odvisna tudi utemeljenost nadaljnjega zahtevka – glede plačila preživnine za hčer v navedenem obdobju.
odgovornost za hranilne vloge - odgovornost banke za podružnico
Ker podružnica LB d. d., Sarajevo, ni bila samostojna pravna oseba in ni mogla poslovati v svojem imenu in za svoj račun, pač pa v imenu in za račun toženke (LB d. d., Ljubljana), je slednja zavezana izpolniti pogodbo o depozitu ne glede na to, da je bila po predpisih nekdanje skupne države, veljavnih ob sklenitvi pogodbe, dolžna devizna hranilna sredstva posredovati narodni banki, in ne glede na to, da ji je bilo premoženje na območju BIH zaplenjeno.
Presoja pridobitve lastninske pravice na stanovanju s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov v stanovanjski hiši zaradi reševanja stanovanjskega vprašanja.
izbrisna tožba – vknjižba v zemljiško knjigo – neveljavnost vknjižbe - vknjižba na podlagi nepopolne listine
Vknjižba lastninske pravice na podlagi nepopolne listine (zaradi česar bi bila izkrivljena resnična vsebina pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice) ne bi predstavljala nič drugega kot materialnopravno napačno vknjižbo lastninske pravice. Če pravni naslov za prenos lastninske pravice na toženko ne bi obstajal, bi bila izpodbijana vknjižba neveljavna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057689
URS člen 26. OZ člen 131, 148. ZOR člen 154, 172. ZGD člen 416, 417, 418, 428, 436, 438, 450, 580. ZFPPod člen 37. ZSReg člen 31, 33. ZPP člen 4.
odškodninska odgovornost države zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra - odškodninska odgovornost države zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku – vzročna zveza - normativna protipravnost – legislativna protipravnost – vpis osnovnega kapitala – sprememba družbene pogodbe – načelo neposrednosti
Družba je bila izbrisana iz sodnega registra, ker svoje organiziranosti ni uskladila z ZGD – ne zatrjuje se niti sklic skupščine zaradi spremembe družbene pogodbe, niti vložitev predloga za vpis sprememb (uskladitve) v sodni register. Škoda, ki naj bi družbeniku nastala zaradi izbrisa, ni v vzročni zvezi z ravnanjem pravdnega sodišča, ki je v postopku, vodenem v zvezi s prodajo poslovnih deležev te družbe, kršilo pravico do sojenja v razumnem roku.
predpravdni zahtevek – stroški postopka – stroški potrebni za pravdo
Stroški sestave pred pravdo podanega odškodninskega zahtevka so del pravdnih stroškov. Kot druge storitve je tudi njegovo sestavo treba vrednotiti skladno z vrednostjo zadeve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0057688
OZ člen 131, 149, 171. ZPP člen 315. ZDR člen 43, 43/1, 184, 184/1.
nevarna stvar – nevarna dejavnost – restriktiven pristop k določanju nevarne dejavnosti – odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – prenašanje sit – varno delovno okolje – soprispevek oškodovanca – posebna previdnost – odbitna franšiza – vmesna sodba
Prenašanje 6 kg težkega, 2,8 m - 3 m dolgega ter 40 cm širokega sita skozi vratno odprtino, široko 1,4 m in visoko 2 m, ni nevarna dejavnosti; tudi ob upoštevanju, da je sito prenašala tožnica, ki je težka le 45 kg in nizke rasti (visoka 158 cm), ne.
ZPP člen 152, 158, 158/1, 163, 163/7. ZFPPIPP člen 59, 60, 60/2, 60/2-3, 60/3, 354, 354/1.
prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov – nastanek terjatve na povrnitev pravdnih stroškov – umik tožbe – povrnitev pravdnih stroškov iz stečajne mase
Ker je bil sklep o ustavitvi postopka izdan že med stečajnim postopkom nad tožečo stranko, je tudi njena obveznost, da toženi stranki povrne pravdne stroške, nastala po začetku stečajnega postopka. Ker ZFPPIPP ne vsebuje določb o tem, da se pravdni stroški, ki so naloženi v plačilo stečajnemu dolžniku kot pravdni stranki, plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov, terjatve iz naslova povrnitve pravdnih stroškov tožena stranka tudi ni bila dolžna na tej pravni podlagi prijaviti v stečajnem postopku. K prijavi uveljavljanih pravdnih stroškov, ki upniku še niso prisojeni s sodno odločbo, zavezuje zakon le tiste upnike, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavljajo poleg glavnice terjatve tudi stroške, ki so jim nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057684
OZ člen 336, 336/1, 352, 352/1. ZOR člen 361, 361/1, 376, 376/1. ZVPSBNO člen 15, 15/2, 15/2-1 25. ZPP člen 7, 212.
odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - zastaranje odškodninske terjatve – naturalne obveznosti – sklepčnost tožbe po višini – obstoj škode
S kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja nastale odškodninske terjatve, ki so zaradi zastaranja že pred uveljavitvijo ZVPSBNO postale naturalne, z uveljavitvijo ZVPSBNO niso postale iztožljive.
pravočasnost plačila sodne takse – plačilni nalog plačan pri pošti
Tožeča stranka je s plačilnim nalogom, iz katerega izhaja, da je tožeča stranka sodno takso v višini 519,00 EUR plačala na pošti dne 12. 10. 2010, izkazala, da je plačala sodno takso zadnji dan petnajstdnevnega roka, ki ga je imela na voljo za plačilo dolžne sodne takse, kar je pravočasno. Takšno ravnanje tožeče stranke je tudi skladno z navodilom v plačilnem nalogu, da mora plačati v sodno takso 15 dneh od vročitve naloga.
napotitev na pravdo – spor med solastniki – spor o predmetni delitvi – spor o velikosti solastninskih deležev
Če je med solastniki spor o predmetni delitvi in velikosti solastninskih deležev, sodišče napoti na pravdo tistega od udeležencev, ki zatrjuje drugačen delež od zemljiškoknjižnega.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1. ZPP člen 105.a, 105.a/3.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičen vzrok za zamudo – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Ob nedvoumnem določilu ZST-1 glede nastanka taksne obveznosti in učinka sklepa o oprostitvi plačila taks, ob izrecnem opozorilu tožnika o posledicah neplačila takse in ob dejstvu, da ima tožnik ves čas tega pravdnega postopka kvalificirano pooblaščenko, je pravilen zaključek, da tožnik roka za plačilo sodne takse ni zamudil iz opravičenega vzroka.