odškodninski zahtevek - gradbena pogodba - jamčevanje za napake - prekluzivni rok za grajanje napak - pripoznava zahtevka na odpravo napak
Izvajalec pri gradbeni pogodbi (podobno kot podjemnik pri podjemni pogodbi) ne more sklicevati na določbe o dolžnosti obvestitve in izgube pravic, če se napaka nanaša na dejstva, ki so mu bila znana ali mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporočil naročniku, ali če je s svojim ravnanjem zavedel naročnika, da pravic ni pravočasno uveljavil.
Splošnega odškodninskega zahtevka za povračilo navadne škode, ki je naročitelju nastala zaradi napake stvari na predmetu pogodbe, ni mogoče kumulirati z jamčevalnimi zahtevki. Če bi navkljub sanaciji objekta naročnik še vedno trpel določeno zmanjšano vrednost objekta, bi lahko namreč navadno škodo uspešno saniral z uresničitvijo upravičenja do znižanja kupnine ali z odstopom od pogodbe.
Za pripoznavo v smislu 364. člena OZ ne zadošča zgolj pripoznanje nekega dejstva, temveč mora takšno priznanje (ki je lahko bodisi izrecno, bodisi konkludentno), vključevati tudi priznanje pravnih posledic, ki se vežejo na takšno dejstvo.
Razlog, ki ga tožnika navajata k zahtevku za razveljavitev pogodbe, da pokojni ni bil poslovno sposoben, pomeni, da do veljavne sklenitve pogodbe sploh ni prišlo. Pogodba kot je opisana v izreku sodbe oziroma sklepa je torej neobstoječa. Glede posledic, ki v zvezi z neobstoječo pogodbo nastanejo, je treba upoštevati pravila, ki zadevajo nično pogodbo.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe – prodaja premoženja za zagotovitev sredstev za plačilo sodnih taks
Predlogu tožene stranke na oprostitev plačila sodnih taks ni mogoče ugoditi, saj ne glede na njeno slabo likvidnostno in finančno stanje, iz njene izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima sredstva v višini 41.065,00 EUR. Ker ni dokazala, da nima hitro prodajljivih sredstev ter da vse premoženje potrebuje za svoje poslovanje, je sodišče sklenilo, da bo sredstva za plačilo sodne takse lahko zagotovila s prodajo svojega premoženja.
Zgolj zaradi tega, ker zdravnik ni izdal zdravniškega potrdila na obrazcu, predpisanem v Pravilniku o obrazcu zdravniškega potrdila o opravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja, temveč na obrazcu, katerega uporaba je bila predpisana v Pravilniku o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah, ni mogoče zaključiti, da predloženo zdravniško potrdilo ni verodostojen dokaz o tem, da se stranka zaslišanja ni mogla udeležiti iz opravičenega razloga oziroma da utemeljeni zdravstveni razlogi pri obdolžencu niso bili prisotni in da zato njegov izostanek z zaslišanja ni opravičen. Sodišče prve stopnje bi moralo to zdravniško potrdilo oceniti po vsebini in šele nato bi lahko ugotovilo ali razlogi, navedeni v zdravniškem potrdilu, opravičujejo obdolženčevo odsotnost z zaslišanja ali ne.
začasna nezmožnost za delo – vzrok – poškodba pri delu – bolezen
Vzrok tožničine začasne nezmožnosti za delo pred spornim obdobjem je že dokončno ugotovljen z odločbami toženca kot bolezen, poleg tega pa tožnica ni dokazala, da bi bila začasna nezmožnost za sporno obdobje od 21. 12. do 31. 12. 2009 v vzročni zvezi s poškodbo pri delu. Zato je tožbeni zahtevek, da se kot vzrok bolniškega staleža namesto bolezni ugotovi poškodba pri delu, neutemeljen.
odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – kontinuirano zdravljenje - nateg vratne in ledvene hrbtenice
Zdravljenje pri tožniku ni potekalo kontinuirano do 30.12.2005, glede na nesporno dejstvo, da je tožnik po nezgodi normalno delal naprej kot referent v zemljiški knjigi, da so bolečine lažje stopnje neprestano obstajale le šest tednov po nesreči. Glede na to, da je tožnik športnik, pritožbeno sodišče verjame, da je ustrezne vaje delal tudi v obdobju med fizioterapijo, ki jo je opravil vodeno, kar pa ne predstavlja kakšnega posebnega zdravljenja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – dokazovanje – sodni izvedenec
Tožnik je predlagal izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke (psihiatrom), ki bi pojasnil, ali je bil v trenutku podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi sposoben razumeti pomen svojega ravnanja. Sodišče prve stopnje bi moralo ta dokaz izvesti, saj ni imelo podlage, da bi samo ugotavljalo psihično stanje. Za to ugotavljanje sodišče ni razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem.
Če je po izdaji sklepa o izvršbi na nepremičnino nad dolžnikom ali njegovim premoženjem začet stečaj ali pride do spremembe lastništva na tej nepremičnini, to ni ovira za zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi in za vpis hipoteke.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1. ZPP člen 105.a, 105.a/3.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičen vzrok za zamudo – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Ob nedvoumnem določilu ZST-1 glede nastanka taksne obveznosti in učinka sklepa o oprostitvi plačila taks, ob izrecnem opozorilu tožnika o posledicah neplačila takse in ob dejstvu, da ima tožnik ves čas tega pravdnega postopka kvalificirano pooblaščenko, je pravilen zaključek, da tožnik roka za plačilo sodne takse ni zamudil iz opravičenega vzroka.
zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
V postopku zaznambe postopka po ZVEtL (tako kot to velja tudi za zaznambo spora), se ne odloča o utemeljenosti samega predloga po ZVEtL-u, ampak je pomembno le-to, ali ta postopek teče ali ne in ali so izpolnjeni drugi pogoji za vpis zaznambe po ZZK-1.
Pooblaščenka ni niti odvetnica niti oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom, zato je pritožba, ki jo je vložila v imenu tožeče stranke nedovoljena, v posledici česar jo je bilo potrebno zavreči.
Odpoved zahtevku mora biti izrecna, nedvoumna in nepogojna ter naslovljena na sodišče.
predpravdni zahtevek – stroški postopka – stroški potrebni za pravdo
Stroški sestave pred pravdo podanega odškodninskega zahtevka so del pravdnih stroškov. Kot druge storitve je tudi njegovo sestavo treba vrednotiti skladno z vrednostjo zadeve.
ZFPPIPP člen 152, 327, 329, 329/4, 354. ZST-1 člen 11.
stečajni dolžnik kot tožeča stranka – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks – plačilo sodne takse kot strošek stečajnega postopka
Plačilo sodne takse v obravnavanem primeru predstavlja vsaj začasno strošek stečajnega postopka. Ali bo plačilo sodne takse dokončno bremenilo stečajno maso, pa je odvisno od izida postopka po vloženi tožbi. Če bo tožnik v tem sporu s tožbo uspel, mu bo toženec moral povrniti pravdne stroške, torej tudi plačano sodno takso. Zato je preuranjeno sklepanje pritožnika, da bo zaradi plačila sodne takse zmanjšana stečajna masa za poplačilo upnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057689
URS člen 26. OZ člen 131, 148. ZOR člen 154, 172. ZGD člen 416, 417, 418, 428, 436, 438, 450, 580. ZFPPod člen 37. ZSReg člen 31, 33. ZPP člen 4.
odškodninska odgovornost države zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra - odškodninska odgovornost države zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku – vzročna zveza - normativna protipravnost – legislativna protipravnost – vpis osnovnega kapitala – sprememba družbene pogodbe – načelo neposrednosti
Družba je bila izbrisana iz sodnega registra, ker svoje organiziranosti ni uskladila z ZGD – ne zatrjuje se niti sklic skupščine zaradi spremembe družbene pogodbe, niti vložitev predloga za vpis sprememb (uskladitve) v sodni register. Škoda, ki naj bi družbeniku nastala zaradi izbrisa, ni v vzročni zvezi z ravnanjem pravdnega sodišča, ki je v postopku, vodenem v zvezi s prodajo poslovnih deležev te družbe, kršilo pravico do sojenja v razumnem roku.
odgovornost za hranilne vloge - odgovornost banke za podružnico
Ker podružnica LB d. d., Sarajevo, ni bila samostojna pravna oseba in ni mogla poslovati v svojem imenu in za svoj račun, pač pa v imenu in za račun toženke (LB d. d., Ljubljana), je slednja zavezana izpolniti pogodbo o depozitu ne glede na to, da je bila po predpisih nekdanje skupne države, veljavnih ob sklenitvi pogodbe, dolžna devizna hranilna sredstva posredovati narodni banki, in ne glede na to, da ji je bilo premoženje na območju BIH zaplenjeno.
Tožeča stranka s pritožbenimi trditvami ni uspela izpodbiti domneve, da je bila vročitev plačilnega naloga pravilno opravljena.
V pritožbi zatrjevana okoliščina, da je imela tožeča stranka dogovorjen poštni predal na pošti D., v katerem ni dobila obvestila o pošiljki, ni pomembno. Morebitna kršitev pogodbe o poštnem predalu ne vpliva na ugotovljen način vročitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057684
OZ člen 336, 336/1, 352, 352/1. ZOR člen 361, 361/1, 376, 376/1. ZVPSBNO člen 15, 15/2, 15/2-1 25. ZPP člen 7, 212.
odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - zastaranje odškodninske terjatve – naturalne obveznosti – sklepčnost tožbe po višini – obstoj škode
S kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja nastale odškodninske terjatve, ki so zaradi zastaranja že pred uveljavitvijo ZVPSBNO postale naturalne, z uveljavitvijo ZVPSBNO niso postale iztožljive.
pravočasnost plačila sodne takse – plačilni nalog plačan pri pošti
Tožeča stranka je s plačilnim nalogom, iz katerega izhaja, da je tožeča stranka sodno takso v višini 519,00 EUR plačala na pošti dne 12. 10. 2010, izkazala, da je plačala sodno takso zadnji dan petnajstdnevnega roka, ki ga je imela na voljo za plačilo dolžne sodne takse, kar je pravočasno. Takšno ravnanje tožeče stranke je tudi skladno z navodilom v plačilnem nalogu, da mora plačati v sodno takso 15 dneh od vročitve naloga.