odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – plača – del plače za delovno uspešnost – šikaniranje na delovnem mestu
Tožeči stranki je bila zakonito podana odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ker je njeno delo zaradi reorganizacije (ukinitve delovnega mesta direktorja sektorja skupnih služb) postalo nepotrebno, kar pa je resen in utemeljen poslovni razlog za odpoved.
Ker vključitve v program javnih del ni mogoče šteti kot svoj poklic, je za presojo, ali je pri tožnici podana invalidnost, odločilno delo šivilje, ne pa delo, ki ga je opravljala preko programa javnih del.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – sprememba tožbe – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti
S tem, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo pred iztekom roka, v katerem sta imela tožena stranka in stranski intervenient možnost odgovoriti na delno spremenjen tožbeni zahtevek tožnice, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je toženi stranki in stranskemu intervenientu odvzelo pravico do izjave.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa – pisna odredba
Četudi je bil tožnik vodja vzrejališča, tako da bi moral sam poskrbeti za odredbe za nadurno delo in za kompenzacijo ur dela preko polnega delovnega časa s prostimi urami, to še ne pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo teh ur ni utemeljen, saj tožnik kot vodja vzrejališča posebnih pooblastil ni imel.
poslovni razlog - kriteriji za izbiro - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ker ni šlo za večje število delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno, in ker podjetniška kolektivna pogodba ni določala obvezne uporabe kriterijev za izbiro presežnega delavca pri t.i. individualnih odpustih, je tožena stranka kot kriterij, kateremu delavcu bo podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, lahko upoštevala kriterij usposobljenosti.
pravdni stroški – odvetniški stroški – tarifa – nagrada za zastopanje na naroku
V ZOdvT je uvedeno plačilo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi (ena nagrada za postopek, ena nagrada za narok) in je ukinjena nagrada za izvršitev vsakega posameznega opravila. Z „nagrado za narok“ po tarifni številki 3102 je torej mišljena nagrada za naroke in ne le za en narok, ne glede na dejansko opravljeno število narokov, sicer ne bi zakonodajalec v kazenskih zadevah in postopkih za prekrške izrecno predpisal, da se priznava nagrada za vsak narok posebej
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069304
ZGD člen 32. ZSReg člen 23, 23/2. ZLPP člen 20, 20/1, 20/2.
poslovodja – upravičenost za zastopanje – pravni interes za udeležbo v postopku – zakoniti zastopnik družbe
Za vložitev predmetnega predloga z dne 16. 02. 2007 za vpis spremembe poslovnih deležev družbenikov je imel M. P. kot zastopnik subjekta vpisa podlago v skupščinskem sklepu z dne 20. 10. 2005 in ne v sklepu Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. Ng 3/2004 z dne 19. 08. 2004.
Opravljeni vpis zaznambe sklepa o izvršbi pri deležu družbenika je mogoče izpodbijati le s trditvami, ki se nanašajo na pravilnost vpisa. Ne more pa se v tem postopku uveljavljati trditev o dejstvih, ki se nanašajo na samo terjatev. Le-te so ugovorni razlog zoper izdani sklep o izvršbi, ki ga dolžnik lahko poda v izvršilnem postopku.
soprispevek oškodovanca – sopotnik v vozilu – vožnja z vinjenim voznikom in brez varnostnega pasu – odgovornost voznikov – postavitev izvedenca
Tožnica v prometni nesreči ni bila udeležena kot voznica vozila, ampak kot sopotnica. Iz tega razloga pri presoji njenih ravnanj oz. opustitev, ki ji jih toženi stranki očitata, ne gre za ugotavljanje njenega soprispevka k nastanku prometne nesreče, ampak k nastanku (večje) škode. Delež krivde sicer objektivno odgovornih udeležencev prometne nesreče se v tem postopku ne ugotavlja.
Sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka (objektivna sprememba tožbe) vsebuje nujno tudi umik prej postavljenih tožbenih zahtevkov. V primeru, ko se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari, je zato za umik prej postavljenega tožbenega zahtevka potrebna privolitev tožene stranke, sicer prej postavljeni tožbeni zahtevek procesno obstajajo še naprej.
umik predloga za vpis v sodni register – legitimacija
Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Tako tudi predlagatelj lahko umakne predlog za vpis v sodni register. Pri presoji, ali je predlagateljev umik upošteven, pa mora registrsko sodišče presoditi le, ali je predlagatelja D. d.o.o. v času umika njegovega predloga zastopal zakoniti zastopnik oziroma po njem imenovani pooblaščenec. Ker je bil v času umika predloga dne 10. 03. 2008 v sodni register pri družbi D. d.o.o. kot njen zakoniti zastopnik že vpisan M. P., registrsko sodišče ni imelo razloga za dvom v upoštevnost umika predloga, ki ga je po pooblastilu P. podala odvetnica E. Š. M.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0060717
URS člen 26, 26/1, 161. OZ člen 131, 148. ZUstS člen 43, 44.
odgovornost države – odgovornost države za delo sodišč in upravnih organov – protipravnost ravnanja države – denacionalizacija – interpretativna odločba ustavnega sodišča
Niti upravnim organom niti sodiščem zaradi drugačne pravne razlage določil ZDen (od kasnejše razlage Ustavnega sodišča) ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, ki bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost države.
O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le, če sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Narava pravnega odločanja je namreč taka, da je pogosto možna različna pravna presoja obravnavanih vprašanj oziroma različna razlaga predpisov. Pravno stališče, ki ga sprejme sodnik in ki se kasneje izkaže za nepravilno, zato samo po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja.
ZIZ člen 62, 62/2, 165, 165/3. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu
ZIZ v 3. odst. 165. člena določa, da sodišče vroči sklep o izvršbi na deležu družbenika družbi in ga zaznamuje v sodnem registru. Po določbi 5. točke 2. odst. 5. člena ZSReg se pri osnovnem in poslovnem deležu družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo vpišejo zaznamba sklepa o izvršbi in druga pravna dejstva, katerih predmet je poslovni delež in za katera zakon določa, da se vpišejo v sodni register. Iz navedenega izhaja, da registrsko sodišče vpisuje zaznambo sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika po uradni dolžnosti, sam vpis zaznambe sklepa v sodni register pa predstavlja konkretno izvršilno dejanje.
Vpis (tudi lastnega) poslovnega deleža v sodni register je zgolj deklaratorne narave, kar pomeni, da do pravnih učinkov prenosa poslovnega deleža nasproti družbi pride že s seznanitvijo in s predloženim dokazilom poslovodji o pridobitvi poslovnega deleža. Vpis poslovnega deleža v sodni register ima torej zgolj publicitetni učinek, ne pa konstitutivnega. V tem smislu je treba razumeti tudi stališče registrskega sodišča, da se zgolj z vpisom lastnega poslovnega deleža družbe v sodnem registru pravni položaj družbenikov do družbe ne spremeni. Drugače povedano: z vpisom lastnega poslovnega deleža družbe v sodni register (glede na učinke vpisa) pravica družbenikov družbe ne more biti prizadeta, niti na zakonu temelječ interes.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(1), 428, 428/2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – domneva o obstoju izbrisnega razloga- rok instrukcijske narave
Družba tudi ni sprejela sklepa o začetku postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, saj se je pošiljka vrnila z oznako „neznan“. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil tudi izpodbijani sklep vrnjen sodišču z oznako „ni dvignil“. To pa so okoliščine, ki kažejo, da družba na naslovu, ki je vpisan v sodnem registru kot njen poslovni naslov, ne sprejema uradnih pošiljk.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056235
OZ člen 111, 111/2, 111/4, 488, 490, 490/3. ZPP člen 318, 318/3.
prodaja tuje stvari – pravne napake – odvzem stvari – razdrtje pogodbe – vrnitveni zahtevek – odškodninski zahtevek
Spričo razdrte pogodbe sicer ni izključena odgovornost za škodo, je pa po izrecni zakonski odločbi pogodbi zvesta stranka (tista, ki je izpolnitev opravila pravilno) v prvi vrsti upravičena terjati tisto, kar je na njeni podlagi dala. Do povračila škode pa le, če z vrnitvenim zahtevkom, ni v celoti vzpostavljeno njeno premoženjsko stanje, kot je bilo pred sklenitvijo pogodbe oziroma če ji je nastala še kakšna druga škoda.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – spori v zvezi s stečajem
Spori v zvezi s stečajem so kot gospodarski spori skoncentrirani pri istem sodišču, ki vodi stečajni postopek in obravnavani po pravilih iste vrste postopkov zaradi uresničitve temeljnih načel stečajnega postopka (načela enakega obravnavanja upnikov, zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov in hitrosti postopka), oziroma zaradi samega namena stečajnega postopka.
vrnitev v prejšnje stanje – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Stranka, ki hkrati s tožbo ni predlagala oprostitve plačila sodnih taks za tožbo, te opustitve ne more sanirati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.