dednopravne pogodbe - neveljavnost pogodbe o vsebini oporoke
Neveljaven (in sicer ničen) je dogovor (pogodba), da bo nečak za teto skrbel in upravljal z njenim premoženjem, ona pa mu bo za to poplačala v oporoki.
Zapuščinsko sodišče glede zatrjevane odpovedi dedovanju s strani dediča ni vezano na odločitev pravdnega sodišča, s katerim je le-to ugotovilo dedno odpravljenost tega dediča, če se je pozneje povečal obseg zapuščine na račun denacionaliziranega premoženja, ki je pripadlo zapustnici po njeni smrti kot denacionalizacijski upravičenki in to premoženje s prejšnjim sklepom o dedovanju ni bilo zaobseženo. S povečanjem zapuščinske mase se je namreč povečala njegova obračunska vrednost, posledično pa tudi velikost zakonitega in nujnega dednega deleža, ki naj bi pripadel nujnemu dediču.
vknjižba služnostne pravice – listina za vpis – presoja pravilnosti potrdila o pravnomočnosti odločbe – načelo formalnosti
Pritožbeno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme presojati (ne)pravilnosti pravnega dejstva pravnomočnosti, ki se ugotavlja s potrdilom o pravnomočnosti, ki ga je izdalo sodišče v nepravdnem postopku.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(1), 428, 428/2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – domneva o obstoju izbrisnega razloga- rok instrukcijske narave
Družba tudi ni sprejela sklepa o začetku postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, saj se je pošiljka vrnila z oznako „neznan“. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil tudi izpodbijani sklep vrnjen sodišču z oznako „ni dvignil“. To pa so okoliščine, ki kažejo, da družba na naslovu, ki je vpisan v sodnem registru kot njen poslovni naslov, ne sprejema uradnih pošiljk.
ZSReg člen 3, 3/1, 3/1-1, 4, 4/1, 4/1-7. ZGD-1 člen 91.
vpis postopka izbrisa družbe z neomejeno odgovornostjo
Tudi če pri pritožniku obstojijo utemeljeni razlogi, da se odreče vodenju poslov družbe, ni podan nadaljnji pogoj iz 91. čl. ZGD -1, torej da družbeniki storijo vse potrebno za nadaljnje vodenje poslov družbe, saj je pritožnik v družbi ostal edini družbenik.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068113
ZZZDR člen 105, 106, 106/1, 106/2, 106/5, 106/6. ZIZ člen 226, 238d, 238e, 238e/1.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo – začasna odredba o dodelitvi otroka – korist otroka – stiki otroka s staršem – izročitev otroka
Osnovno vodilo pri dodelitvi, pa čeprav začasni, je, da mora biti odločitev v skladu s koristmi otrok, ne pa podrejena interesu staršev ali podrejena neki morebitni izsiljeni situaciji. Dejstvo, da eden od staršev onemogoča stike otrok z drugim od staršev, je okoliščina, ki pomembno vpliva na odločitev o dodelitvi (tudi začasni) otroka. Če ravna roditelj v nasprotju s tem in preprečuje stike otroka z drugim roditeljem, ravna torej v nasprotju z otrokovimi koristmi, kar privede do zaključka, da ni primerno, da otrok ostane v vzgoji in varstvu pri njem.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – uporaba poštnega predala
Iz dogovora s pošto o uporabi poštnega predala izhaja, da mora uporabnik poštnega predala opozoriti pošiljatelje, da naj na pošiljke, ki bodo naslovljene na njegov naslov, označijo s številko poštnega predala. To pa pomeni, da se vročajo v poštni predal uporabnika le tiste pošiljke, na katerih je označena številka poštnega predala pri določeni Pošti, ne pa tudi tiste pošiljke, na katerih je naveden le naslov prejemnika. Pritožnica ne zatrjuje, da je o številki poštnega predala obvestila sodišče. Zato zatrjevani Dogovor s Pošto za ugotovitev, da družba ni sprejela uradnih pošiljk, ki so bile družbi pravilno poslane na naslov, ki je vpisan v sodnem registru, ni zadosten.
umik pritožbe – zloraba procesnih pravic – zastopanje družbe po zakonitih zastopnikih – dva direktorja
Če udeleženka s pritožbo zoper sklep o umiku pritožbe uveljavlja neveljavnost umika, nato pa umakne tudi to pritožbo, ob tem pa zakonita zastopnika v imenu družbe, en s pritožbami, drug pa z umiki, delujeta drug proti drugemu, pride do situacije, ki kaže na namen škodovanja. V takem primeru je mogoče sodno varstvo zagotoviti le tako, da sodišče v določeni fazi odloči o pritožbi.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069306
ZGD člen 32.
zakoniti zastopnik družbe – nastop upravičenja za zastopanje - učinki vpisa v register
Zakoniti zastopnik družbe pridobi pooblastilo za zastopanje družbe že s samim imenovanjem. Vpis zakonitega zastopnika gospodarske družbe v sodni register je le deklaratornega značaja. To pomeni, da oseba, ki trdi, da je zakoniti zastopnik družbe, pa ni vpisana v sodni register, svoje upravičenje za zastopanje lahko izkazuje s sklepom o imenovanju za zakonitega zastopnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067610
ZPP člen 108, 108/2, 181, 181/2, 181/3. OZ člen 174, 174/1, 179.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda - vmesni ugotovitveni zahtevek – prometna nesreča – zmanjšanje življenjske aktivnosti – namen plačila akontacije – zapis v tujem jeziku – dokazne listine v tujem jeziku
Izvedenka je pojasnila, da so na razvoj depresivne motnje delno vplivali tudi drugi dogodki pred in po škodnem dogodku, vendar pa vpliv teh dejavnikov ni bil velik (v tožnikovi zdravstveni dokumentaciji tudi ni zaslediti morebitne tožnikove predhodne depresivne strukturiranosti, ki bi kot neka primarna osebnostna značilnost sama po sebi pogojevala razvoj depresije). Izvedenka je tudi ugotovila, da je pri tožniku po predhodnih poškodbah prišlo do psihične prizadetosti, ki pa ni bila intenzivna in je tudi prešla oziroma so posledice na psihičnem področju pri tožniku do obravnavanega škodnega dogodka že izzvenele. Te ugotovitve vodijo do sklepa, da je odločilni vzrok oziroma sprožilni element za tožnikovo depresivno razpoloženjsko motnjo iskati prav v posledicah tožnikovih poškodb v obravnavanem škodnem dogodku, za kar odgovarja tožena stranka.
Akontacij na račun neznane škode, nezapadlih obveznosti in neuveljavljanih zahtevkov (tožnik ni predložil nobenega odškodninskega zahtevka, ki ga je še pred tožbo morda naslovil na zavarovalnico) niti ni mogoče vračunavati v pomenu 287. čl. OZ.
Ker bodoča škoda še ni zapadla uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek, pri čemer iz njegovih trditev izhaja, da ima poleg vtoževanih zahtevkov v tej pravdi do toženke tudi druge zahtevke iz istega razmerja. V takšnih primerih ZPP omogoča stranki vmesni ugotovitveni zahtevek, katerega namen je, da stranka doseže odločitev sodišča tudi o obstoju prejudicijalnega pravnega razmerja v izreku sodbe z učinkom pravnomočnosti (tudi za odločitev o dajatvenem zahtevku mora sodišče naprej razčistiti, ali obstaja pravno razmerje, od katerega je odvisna odločitev o glavni stvari – v tem smislu gre za predhodno vprašanje). V tem primeru pravnomočna odločitev o vmesnem ugotovitvenem zahtevku veže stranke v morebitnih kasnejših pravdah glede drugih zahtevkov iz istega pravnega razmerja. Za vložitev vmesnega ugotovitvenega zahtevka tožniku ni potrebno posebej izkazovati pravnega interesa, saj pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku pogoj prejudicialnosti nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa.
Prosti preudarek ne opravičuje samovoljnosti, ampak mora sodišče pri njegovi uporabi upoštevati vse okoliščine, ki so odločilne za odločitev o višini zahtevka. Navedeno pomeni, da se mora sodišče opreti na razpoložljivo procesno gradivo, vrzel med le-tem in končno pravno relevantno dejansko ugotovitvijo pa lahko premosti z uporabo prostega preudarka, ki pa mora biti obrazložena.
ZIZ člen 62, 62/2, 165, 165/3. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu
ZIZ v 3. odst. 165. člena določa, da sodišče vroči sklep o izvršbi na deležu družbenika družbi in ga zaznamuje v sodnem registru. Po določbi 5. točke 2. odst. 5. člena ZSReg se pri osnovnem in poslovnem deležu družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo vpišejo zaznamba sklepa o izvršbi in druga pravna dejstva, katerih predmet je poslovni delež in za katera zakon določa, da se vpišejo v sodni register. Iz navedenega izhaja, da registrsko sodišče vpisuje zaznambo sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika po uradni dolžnosti, sam vpis zaznambe sklepa v sodni register pa predstavlja konkretno izvršilno dejanje.
Vpis (tudi lastnega) poslovnega deleža v sodni register je zgolj deklaratorne narave, kar pomeni, da do pravnih učinkov prenosa poslovnega deleža nasproti družbi pride že s seznanitvijo in s predloženim dokazilom poslovodji o pridobitvi poslovnega deleža. Vpis poslovnega deleža v sodni register ima torej zgolj publicitetni učinek, ne pa konstitutivnega. V tem smislu je treba razumeti tudi stališče registrskega sodišča, da se zgolj z vpisom lastnega poslovnega deleža družbe v sodnem registru pravni položaj družbenikov do družbe ne spremeni. Drugače povedano: z vpisom lastnega poslovnega deleža družbe v sodni register (glede na učinke vpisa) pravica družbenikov družbe ne more biti prizadeta, niti na zakonu temelječ interes.
URS člen 26. ZOR člen 172. ZDPra člen 7, 16, 16/1, 162.
odškodninska odgovornost države – nesorazmerno dolg upravni postopek – izdaja gradbenega dovoljenja – javni interes v upravnem postopku
Razlogi za ugotovljeno dolgotrajnost postopka, v kateri naj bi bil po tožnikovem prepričanju vzrok za njegovo škodo, niso na strani upravnega organa, pač pa na strani tožnika samega, ki se na pozive organa ni ali pa se je neustrezno odzival. Iz tega razloga ni vzročne zveze med zatrjevano tožnikovo škodo in vodenjem postopka.
Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno le takrat, ko odstopa od običajne metode dela, od službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
umik predloga za vpis v sodni register – legitimacija
Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Tako tudi predlagatelj lahko umakne predlog za vpis v sodni register. Pri presoji, ali je predlagateljev umik upošteven, pa mora registrsko sodišče presoditi le, ali je predlagatelja D. d.o.o. v času umika njegovega predloga zastopal zakoniti zastopnik oziroma po njem imenovani pooblaščenec. Ker je bil v času umika predloga dne 10. 03. 2008 v sodni register pri družbi D. d.o.o. kot njen zakoniti zastopnik že vpisan M. P., registrsko sodišče ni imelo razloga za dvom v upoštevnost umika predloga, ki ga je po pooblastilu P. podala odvetnica E. Š. M.
V primeru, da nasprotni udeleženec predlaga nadaljevanje postopka, mora sodišče pri odločanju upoštevati predloge in dokaze, ki jih je stranka predlagala pred nadaljevanjem postopka.
URS člen 22. ZPP člen 23, 23/2, 112, 112/1, 112/8, 112/9, 274. ZIZ člen 65.
pravočasnost tožbe – nepristojno sodišče – prekluzivni rok – sodba presenečenja – zastopanje po pooblaščencu
Če je tožba vložena pri nepristojnem sodišču, se šteje za pravočasno le ob upoštevanju v 8. odstavku 112. člena ZPP predvidene izjeme. Ker 23. člen ZPP nima posebnih določb glede vprašanja pravočasnosti tožbe (vložene pri nepristojnem sodišču), je treba uporabiti 8. odstavek 112. člena ZPP, ki ureja to vprašanje.
vrnitev v prejšnje stanje – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Stranka, ki hkrati s tožbo ni predlagala oprostitve plačila sodnih taks za tožbo, te opustitve ne more sanirati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.