Ker pooblastilno razmerje med dolžnikoma in odvetnikom ni izkazano, odločbi Organa za brezplačno pravno pomoč pa se nanašata samo na postopek na prvi stopnji, je pritožba nedovoljena, ker jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
začasni zastopnik za sprejemanje pisanj – prva vročitev toženi stranki
Postavitev začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj toženi stranki, je predvidena ob pogoju, da je toženi stranki prva vročitev pisanj opravljena.
Prvostopno sodišče bi moralo na podlagi predlaganih dokazov ugotoviti, za kateri pravni posel je tožena stranka menično izjavo podpisala. Stališče prvostopnega sodišča, da je podpisala menično izjavo za obe pogodbi, tako za prodajno kot za komisijsko pogodbo, namreč v dokaznih listinah zaenkrat nima nobene opore. Odločilna dejstva izpodbijane sodbe so tako v nasprotju z vsebino predloženih listin, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066580
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 148, 148/2, 235, 235/5.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – vožnja motornega vozila kot osnovni poklic – pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja
Za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je nepomembno, s kakšnimi prekrški in s katerimi kategorijami motornih vozil je storilec dosegel ali presegel mejno število kazenskih točk. Vprašanje, s katerimi kategorijami motornih vozil je storilec storil prekršek in so mu bile izrečene kazenske točke, je pomembno le za vnovično pridobitev vozniškega dovoljenja.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da ne gre za tako nesklepčnost tožbe, ki bi jo bilo mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka, in je pravilno uporabilo določbo petega odstavka 318. člena ZPP.
Podlago pogodbe (poslovni razlog) sestavljajo samo tisti interesi, ki so bili predmet usklajevanja pri sklepanju pogodbe in se izražajo v skupnem namenu pogodbenih strank. Skupen namen pogodbenih strank poroštvene pogodbe in njena kavza je zavarovanje obveznosti glavnega dolžnika. V naravi poroštvene izjave je torej, da porok od nje ne more pričakovati nikakršne (ekonomske) koristi.
Na ničnost pogodbe je sicer sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, vendar pa mora stranka v postopku zatrjevati takšna dejstva, ki sodišče napotijo na uporabo ustrezne materialnopravne določbe, ki določa razlog ničnosti in mu omogočijo njihov preizkus.
vrnitev plačane takse – stroški udeležbe v postopku zaradi insolventnosti
V 2. odstavku 36. člena ZST-1 je res določeno, da ima pravico do vrnitve takse, kdor je plačal takso za postopek in je v tem postopku uspel, če ne obstaja dolžnost druge stranke oziroma udeleženca v postopku, da mu povrne takso za ta postopek, vendar pa omenjena določba ne pride v poštev v stečajnem postopku. Zaradi specifične narave stečajnega postopka namreč ni mogoče določiti, katera stranka, oziroma stečajni upnik, je v tem postopku uspel, kot je to mogoče storiti na primer v pravdnem postopku. K pravilnosti takšnega stališča sili tudi določba 129. člena ZFPPIPP, ki določa, da mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti. Ne glede na določbo 4. točke 2. člena ZST-1, v skladu s katero se tudi v stečajnem postopku plačujejo sodne takse, pritožbeno sodišče meni, da je določba 129. člena ZFPPIPP lex specialis z ozirom na določbo 2. odstavka 36. člena ZST-1, ki se v predmetnem primeru tako ne uporablja.
zavrženje pritožbe – pravni interes za pritožbo – pritožba dolžnika zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe – ugovor po izteku roka
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je sledilo predlogu upnika in delno ustavilo izvršbo, je dolžniku v korist in se njegov pravni položaj z odločbo sodišča druge stopnje ne more izboljšati, zato njegova pritožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni dovoljena.
Do preživnine je torej zakonec upravičen, če sta kumulativno izpolnjeni dve predpostavki: da nima sredstev za življenje in da brez svoje krivde ni zaposlen. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da je toženka sposobna za pridobitno delo, saj je zdrava, ob razvezi je bila stara 42 let, da ima izobrazbo, za katero obstajajo ponudbe za zaposlitev (je zdravstveni tehnik, poleg tega je opravila strojepisne tečaje in na Fakulteti za šport dobila naziv trenerke gimnastike) in da se toženka po svoji odločitvi ne prijavlja na razpise, zato je sama odgovorna za svoj bodoči socialni položaj.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok – skrbnost dobrega gospodarstvenika
Dejstev, zaradi katerih je nastala zamuda, ni mogoče subsumirati pod pravni standard „opravičenih razlogov“. V konkretnem primeru bi namreč sodišče prve stopnje moralo predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrniti tudi, če bi ugotovilo, da so resnična vsa dejstva, na katera se sklicuje predlagatelj, zaradi česar izvedba dokazov z zaslišanjem stranke in priče nista imela nobenega smisla.
ZDDV člen 5, 5/1, 78, 78/1, 94, 94/1. ZIZ člen 15, 56.
ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – delna ustavitev postopka – ugovor po izteku roka – dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev – odvetnik kot davčni zavezanec – utemeljenost zahteve za obračun DDV - nepriznanje DDV na opravljene storitve
Glede na stališče, ki ga je v zvezi z obračunavanjem DDV za odvetniške storitve sprejelo Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. II Ips 1075/2007 z dne 28.1.2009, bi odvetnik moral z vlogo, s katero je uveljavljal vračilo stroškov, ne le priglasiti DDV in navesti, da je davčni zavezanec, ampak tudi predložiti listino iz katere izhaja utemeljenost njegove zahteve za obračun DDV, ali pa predlagati vpogled v javno evidenco Davčne uprave RS o zavezancih za plačilo DDV, če tega ni storil že predhodno v postopku.
krajevna pristojnost – ugovor krajevne nepristojnosti
Sodišče, katerega krajevno pristojnost (procesno) zatrjuje in izkazuje tožnik, je pristojno ne glede na materialnopravne ugovore toženca o neobstoju pravnega razmerja ali dogovora o pristojnosti.
Tožeča stranka s tožbo uveljavlja samostojni ugotovitveni zahtevek, brez povezave z morebitnim oblikovalnim ali dajatvenim zahtevkom. Zato je pravilno stališče izpodbijane odločbe, da mora v tem primeru tožeča stranka najprej izkazati, da ima pravno korist od vložitve te tožbe.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje – najdaljša možna preizkusna doba
Upoštevajoč v izpodbijanem sklepu izpostavljene okoliščine (višina prijavljenih terjatev – preko 269.000,00 EUR, dejstvo, da so terjatve nastale zaradi napačnih poslovnih odločitev in ravnanj dolžnika, neizkazane zdravstvene težave), je pravilna odločitev, da je petletna preizkusna doba primerna doba, v kateri bo dolžnik bodisi poravnal svoje dolgove, če pa mu to ne bo uspelo, mu bodo odpuščene. Namen instituta odpusta dolga ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
ZPP člen 120, 120/1, 274, 274/1. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZUP člen 88, 88/1, 87, 87/1, 87/3, 87/4, 96, 96/1, 96/2.
socialni spor – prepozna tožba – vrnitev v prejšnje stanje – vročitev
Zaradi zamude materialnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe zoper dokončno odločbo zavoda vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, zato je sodišče prve stopnje tak predlog utemeljeno zavrglo.
načelo zakonitosti – načelo legalitete – ugovor že prodane stvari v zemljiškoknjižnem postopku
Zemljiškoknjižno sodišče ne preverja materialnopravnih pogojev za vpis, ampak samo formalne. To pomeni, da ne sme presojati veljavnosti pravnih dejstev, ki so podlaga (pravni naslov) za nastanek, spremembo ali prenehanje pravic, katerih vpis se predlaga.
Skupni lastniki stvar uporabljajo skupno, zato trditve pritožbe, da ima toženec naslov za bivanje, ker mu je to dovolil eden od skupnih lastnikov, niso pravno utemeljene.