krajevna pristojnost – ugovor krajevne nepristojnosti
Sodišče, katerega krajevno pristojnost (procesno) zatrjuje in izkazuje tožnik, je pristojno ne glede na materialnopravne ugovore toženca o neobstoju pravnega razmerja ali dogovora o pristojnosti.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok – skrbnost dobrega gospodarstvenika
Dejstev, zaradi katerih je nastala zamuda, ni mogoče subsumirati pod pravni standard „opravičenih razlogov“. V konkretnem primeru bi namreč sodišče prve stopnje moralo predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrniti tudi, če bi ugotovilo, da so resnična vsa dejstva, na katera se sklicuje predlagatelj, zaradi česar izvedba dokazov z zaslišanjem stranke in priče nista imela nobenega smisla.
začasni zastopnik za sprejemanje pisanj – prva vročitev toženi stranki
Postavitev začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj toženi stranki, je predvidena ob pogoju, da je toženi stranki prva vročitev pisanj opravljena.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066580
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 148, 148/2, 235, 235/5.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – vožnja motornega vozila kot osnovni poklic – pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja
Za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je nepomembno, s kakšnimi prekrški in s katerimi kategorijami motornih vozil je storilec dosegel ali presegel mejno število kazenskih točk. Vprašanje, s katerimi kategorijami motornih vozil je storilec storil prekršek in so mu bile izrečene kazenske točke, je pomembno le za vnovično pridobitev vozniškega dovoljenja.
Podlago pogodbe (poslovni razlog) sestavljajo samo tisti interesi, ki so bili predmet usklajevanja pri sklepanju pogodbe in se izražajo v skupnem namenu pogodbenih strank. Skupen namen pogodbenih strank poroštvene pogodbe in njena kavza je zavarovanje obveznosti glavnega dolžnika. V naravi poroštvene izjave je torej, da porok od nje ne more pričakovati nikakršne (ekonomske) koristi.
Na ničnost pogodbe je sicer sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, vendar pa mora stranka v postopku zatrjevati takšna dejstva, ki sodišče napotijo na uporabo ustrezne materialnopravne določbe, ki določa razlog ničnosti in mu omogočijo njihov preizkus.
ugovorni razlogi - prepoved prometa z nepremičnino - nedovoljena gradnja
Kadar je izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, je prepovedan promet kot pravno poslovno razpolaganje lastnika s takšno nepremičnino, ni pa to ovira za prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku.
Ker pooblastilno razmerje med dolžnikoma in odvetnikom ni izkazano, odločbi Organa za brezplačno pravno pomoč pa se nanašata samo na postopek na prvi stopnji, je pritožba nedovoljena, ker jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Do preživnine je torej zakonec upravičen, če sta kumulativno izpolnjeni dve predpostavki: da nima sredstev za življenje in da brez svoje krivde ni zaposlen. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da je toženka sposobna za pridobitno delo, saj je zdrava, ob razvezi je bila stara 42 let, da ima izobrazbo, za katero obstajajo ponudbe za zaposlitev (je zdravstveni tehnik, poleg tega je opravila strojepisne tečaje in na Fakulteti za šport dobila naziv trenerke gimnastike) in da se toženka po svoji odločitvi ne prijavlja na razpise, zato je sama odgovorna za svoj bodoči socialni položaj.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje – najdaljša možna preizkusna doba
Upoštevajoč v izpodbijanem sklepu izpostavljene okoliščine (višina prijavljenih terjatev – preko 269.000,00 EUR, dejstvo, da so terjatve nastale zaradi napačnih poslovnih odločitev in ravnanj dolžnika, neizkazane zdravstvene težave), je pravilna odločitev, da je petletna preizkusna doba primerna doba, v kateri bo dolžnik bodisi poravnal svoje dolgove, če pa mu to ne bo uspelo, mu bodo odpuščene. Namen instituta odpusta dolga ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
Tudi pri ugotovitvenih zahtevkih je mogoče izdati začasno odredbo, in sicer tako imenovano ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo, katere namen je ureditev spornega razmerja do pravnomočne sodne odločbe.
vrnitev plačane takse – stroški udeležbe v postopku zaradi insolventnosti
V 2. odstavku 36. člena ZST-1 je res določeno, da ima pravico do vrnitve takse, kdor je plačal takso za postopek in je v tem postopku uspel, če ne obstaja dolžnost druge stranke oziroma udeleženca v postopku, da mu povrne takso za ta postopek, vendar pa omenjena določba ne pride v poštev v stečajnem postopku. Zaradi specifične narave stečajnega postopka namreč ni mogoče določiti, katera stranka, oziroma stečajni upnik, je v tem postopku uspel, kot je to mogoče storiti na primer v pravdnem postopku. K pravilnosti takšnega stališča sili tudi določba 129. člena ZFPPIPP, ki določa, da mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti. Ne glede na določbo 4. točke 2. člena ZST-1, v skladu s katero se tudi v stečajnem postopku plačujejo sodne takse, pritožbeno sodišče meni, da je določba 129. člena ZFPPIPP lex specialis z ozirom na določbo 2. odstavka 36. člena ZST-1, ki se v predmetnem primeru tako ne uporablja.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da ne gre za tako nesklepčnost tožbe, ki bi jo bilo mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka, in je pravilno uporabilo določbo petega odstavka 318. člena ZPP.
zavrženje pritožbe – pravni interes za pritožbo – pritožba dolžnika zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe – ugovor po izteku roka
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je sledilo predlogu upnika in delno ustavilo izvršbo, je dolžniku v korist in se njegov pravni položaj z odločbo sodišča druge stopnje ne more izboljšati, zato njegova pritožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni dovoljena.
Pritožnica ni navedla obstoja okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je oporočiteljica napravila ustno oporoko: ni trdila, da naj bi bila poslednja volja izražena pred dvema pričama, niti da so bile takrat podane izredne razmere, ki so zapustnici onemogočale napraviti pisno oporoko, niti da je bil spoštovan rok iz drugega odstavka 72. člena ZD.
Začasna odredba je pravnomočna, zato je jasno, da se predlog nasprotne udeleženke, o katerem je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, šteje kot predlog za izdajo nove začasne odredbe. Novo začasno odredbo sodišče izda le, če ugotovi, da bi sicer otroku (zaradi njene neizdaje) lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Temeljno vprašanje torej je, ali so upoštevaje ureditev stikov po pravnomočni začasni odredbi, izkazani pogoji za izdajo nove.
Prvostopno sodišče bi moralo na podlagi predlaganih dokazov ugotoviti, za kateri pravni posel je tožena stranka menično izjavo podpisala. Stališče prvostopnega sodišča, da je podpisala menično izjavo za obe pogodbi, tako za prodajno kot za komisijsko pogodbo, namreč v dokaznih listinah zaenkrat nima nobene opore. Odločilna dejstva izpodbijane sodbe so tako v nasprotju z vsebino predloženih listin, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZPIZ -1 člen 138, 141, 141/1, 141/3. Sklep o dodatku za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence člen I, II.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežje prizadeti upravičenci
Tožnik, ki sam ni zmožen opravljati vseh osnovnih življenjskih potreb in potrebuje 24-urni nadzor svojcev, ne pa tudi obvezne strokovne pomoči za stalno izvajanje zdravstvene nege, je upravičen le do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, zato njegov tožbeni zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence ni utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055495
ZGD člen 394, 394/1, 394/2. ZGD-1 člen 425.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe – objava izbrisa v Uradnem listu – prekluzivni rok – posledica izteka prekluzivnega roka - začetek teka prekluzivnega roka – pogoj za osebno odgovornost družbenikov – neobstoj družbe
Ni sporno, da je bila družba K d.o.o iz sodnega registra izbrisana dne 26. 11. 1998. Pogoj za osebno odgovornost družbenika, da torej družba ne obstaja več, je tako izpolnjen. V zvezi z objavo izbrisa družbe K d.o.o. v Uradnem listu Republike Slovenije se višje sodišče pridružuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da izbris ni bil objavljen, ker za objavo niso bili poravnani stroški, kar jasno izhaja iz dopisa Uradnega lista z dne 03. 11. 2006. To dejstvo pa ne more biti v škodo upniku, saj teka in izteka roka, po katerem bi obveznost do njega ugasnila, ni prišlo po njegovi krivdi. Dolžnik mora zato sebi pripisati okoliščino, da upnik pri izterjavi terjatve od njega kot pravnega naslednika izbrisane družbe ni prekludiran. Ker je, kot že navedeno zgoraj, izjava družbenikov, da prevzamejo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, tista, ki materialnopravno zavezuje družbenike in s katero ti prevzamejo dolg družbe oz. osebno nastopijo namesto družbe kot novi dolžniki nasproti upniku družbe, tudi v predmetni zadevi med nekdanjim družbenikom kot prevzemnikom, sedaj dolžnikom in upnikom obstaja obveznost, ki je do tedaj obstajala med upniki in družbo.
Skupni lastniki stvar uporabljajo skupno, zato trditve pritožbe, da ima toženec naslov za bivanje, ker mu je to dovolil eden od skupnih lastnikov, niso pravno utemeljene.