IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055495
ZGD člen 394, 394/1, 394/2. ZGD-1 člen 425.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe – objava izbrisa v Uradnem listu – prekluzivni rok – posledica izteka prekluzivnega roka - začetek teka prekluzivnega roka – pogoj za osebno odgovornost družbenikov – neobstoj družbe
Ni sporno, da je bila družba K d.o.o iz sodnega registra izbrisana dne 26. 11. 1998. Pogoj za osebno odgovornost družbenika, da torej družba ne obstaja več, je tako izpolnjen. V zvezi z objavo izbrisa družbe K d.o.o. v Uradnem listu Republike Slovenije se višje sodišče pridružuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da izbris ni bil objavljen, ker za objavo niso bili poravnani stroški, kar jasno izhaja iz dopisa Uradnega lista z dne 03. 11. 2006. To dejstvo pa ne more biti v škodo upniku, saj teka in izteka roka, po katerem bi obveznost do njega ugasnila, ni prišlo po njegovi krivdi. Dolžnik mora zato sebi pripisati okoliščino, da upnik pri izterjavi terjatve od njega kot pravnega naslednika izbrisane družbe ni prekludiran. Ker je, kot že navedeno zgoraj, izjava družbenikov, da prevzamejo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, tista, ki materialnopravno zavezuje družbenike in s katero ti prevzamejo dolg družbe oz. osebno nastopijo namesto družbe kot novi dolžniki nasproti upniku družbe, tudi v predmetni zadevi med nekdanjim družbenikom kot prevzemnikom, sedaj dolžnikom in upnikom obstaja obveznost, ki je do tedaj obstajala med upniki in družbo.
ZPIZ -1 člen 138, 141, 141/1, 141/3. Sklep o dodatku za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence člen I, II.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežje prizadeti upravičenci
Tožnik, ki sam ni zmožen opravljati vseh osnovnih življenjskih potreb in potrebuje 24-urni nadzor svojcev, ne pa tudi obvezne strokovne pomoči za stalno izvajanje zdravstvene nege, je upravičen le do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, zato njegov tožbeni zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence ni utemeljen.
ZIZ člen 31, 31/1, 38, 38/5. ZPP člen 154, 154/2. ZOdvT člen 2202, 3460, 3464, 6002, 6007.
izvršilni stroški – odvetniški stroški - predlog za predložitev seznama premoženja – seznam dolžnikovega premoženja – obrazložena vloga - poizvedbe
Predlog za predložitev seznama premoženja je obrazložena vloga, za katero mora sodišče priznati in odmeriti nadaljnje izvršilne stroške v skladu s Tarifo.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/5, 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – sodna razveza
Ker tožnica pred odpovedjo ni bila opozorjena na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.
priposestvovanje stvarne služnosti – način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti
Odločilno dejstvo za pridobitev služnosti hoje in vožnje na podlagi priposestvovanja je dejansko izvrševanje služnosti na tak način in v obsegu, kot jo izvršuje lastnik gospodujočega zemljišča. Način in obseg uporabe poti po služečemu zemljišču, kot jo izvajajo druge osebe, ki so obiskovalci lastnika gospodujočega zemljišča, ni pravno pomemben. Nerelevantna je tudi trditev, da gospodujoče nepremičnine nimajo drugega dostopa, ker je to okoliščina, ki je pravno relevantna v postopku pri odločanju o predlogu za dovolitev nujne poti.
Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 25. ZPIZ-1 člen 36, 39, 47, 47/2, 392, 402, 406, 409, 430. ZPIZ člen 39, 43. Pravilnik o valorizacijskih količnikih za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let, na raven plač in pokojnin iz leta 2008 člen 2.
starostna pokojnina – odmera – pravna podlaga – doba, dopolnjena v tujini – odstotki za odmero – valorizacijski količnik
Tožniku, ki je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložil 3. 6. 2009 in do uveljavitve ZPIZ-1 (do 31. 12. 1999) še ni izpolnil tako starostnega pogoja kot pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do pokojnine po prej veljavnih predpisih (ZPIZ), je to pravico mogoče priznati le po določbah ZPIZ-1.
Ker je tožnik s seštevanjem dobe, prebite v Sloveniji, in dobe, prebite na Hrvaškem, že izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, ni podlage za upoštevanje dobe, prebite v BIH. Doba tretjih držav se po sporazumu o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Hrvaško upošteva le, če niti s seštevanjem dob, prebitih v obeh državah pogodbenicah, državljan pogodbenice ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do dajatve.
ZDR člen 42, 131, 143. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 55.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa
Stranki sta se dogovorili za dokaj neobičajen način poslovanja, pri katerem tožena stranka od tožnice ni zahtevala, kdaj mora delati, tožnica pa je sama večkrat brez dogovora prekoračila delovni čas. Tožnica glede na navedeno plačila ur, ki presegajo zakonske maksimume glede dela preko polnega delovnega časa, ne more zahtevati.
Odločitev Ustavnega sodišča RS v odločbi opr. št. U-I-358/2004, da 1. odstavek 58. člena in 2. odstavek 178. člena ZPIZ-1 nista v skladu z URS, v kolikor ne zagotavljata pravice do delne pokojnine tudi samozaposlenim, ne pomeni nobenega od desetih, taksativno določenih obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP. S sklicevanjem na to ustavno odločbo v predlogu za obnovo upravnega postopka ni izkazan obnovitveni razlog, tako da predlog ni utemeljen.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – nepremoženjska škoda
Tožena stranka zaradi opustitve varnostnih ukrepov krivdno odgovarja za škodo, ki je tožniku nastala zaradi izpostavljenosti škodljivim vplivom delovnega mesta. Zaradi dolgotrajnega delovanja prahu in hlapljivih toksičnih snovi namreč trpi za kroničnim vnetjem nosne sluznice in kroničnim vnetjem sluznice žrela in grla.
Tožnica je v predlogu za obnovo postopka navedla, da je pridobila nov dokaz psihiatrični izvid in izvedensko mnenje, ki ga v prejšnjem postopku ni mogla pridobiti, ker ni bila finančno zmožna plačati izvedeniško mnenje. Glede na to, da v postopku pred pravnomočnostjo ni trdila in dokazovala, da bi bila zaradi bolezni nezmožna za delo, ter da je imela možnost, da se ji odobri brezplačna pravna pomoč, če bi pravočasno predlagala dokaz – izvedenca psihiatra, ne gre za okoliščine, ki jih tožnica brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno odločbo.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji člen 43, 43/3, 43/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (zaradi kršitev v delovnem razmerju) ni nezakonita, četudi revidirano obdobje, v katerem je tožnica zagrešila očitane kršitve, sodi še v čas veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi. Nova pogodba o zaposlitvi, ki je bila redno odpovedana, je bila sklenjena le zaradi organizacijskih sprememb, ne pa zaradi spremembe področja dela.
ZDR člen 81, 81/3, 83, 83/3, 87, 110, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 140, 141, 142.
vročanje - osebna vročitev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - izostanek z dela
Tožena stranka niti prve niti druge pisne obdolžitve tožniku ni vročila pravilno: prvo pisno obdolžitev je prevzel tožnikov oče, tožniku pa je ni mogel izročiti, ker je bil na dopustu, drugo obdolžitev pa je tožena stranka vročila odvetnici, ki je tožnika zastopala v drugem sodnem sporu. Ta vročitev ni bila pravilna, ker odvetnica ni bila pooblaščena za zastopanje v postopku odpovedi. Iz tega razloga je treba šteti, da pisni obdolžitvi tožniku nista bili vročeni, tožnik se ni mogel zagovarjati, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni zakonita.
Ker je pri tožnici še potrebno zdravljenje, ni podano dokončno stanje in ni mogoče zaključiti, da z zdravljenjem ni mogoče odpraviti sprememb v zdravstvenem stanju oziroma pričakovati izboljšanja. Invalidnosti zato še ni mogoče ugotoviti.
Tožnica je z novo zahtevo pri tožencu uveljavljala povračilo škode in priznanje pokojninske dobe, o čemer je toženec že odločil z zavrnilno odločbo, ki jo je tožnica izpodbijala v socialnem sporu, ki je bil ob vložitvi nove zahteve še v teku. Gre za dva zahtevka, ki sta po vsebini enaka, zato je toženec ob tem, da se niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenila, novo zahtevo pravilno zavrgel.
javni uslužbenec – izobrazba za zasedbo delovnega mesta – neustrezna izobrazba – osnovna plača
Tožnica za zasedbo delovnega mesta inšpektorja nima ustrezne izobrazbe, delo pa lahko opravlja zaradi zakonskega spregleda neustrezne izobrazbe. Kot delavka z neustrezno izobrazbo je upravičena do osnovne plače, ki je za en plačni razred nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katero je razporejena, kot je pravilno določila tožena stranka. Tožbeni zahtevek za plačilo višje osnovne plače ni utemeljen.
Ker je bila tožba vložena pred 1. 10. 2008, ko se je začel uporabljati ZST-1, je treba pri ugotavljanju, kakšno sodno takso za tožbo bi moral plačati tožnik, če ne bi bil opravičen plačila sodnih taks, uporabiti določbe ZST.
pravica do tedenskega počitka – odškodnina za neizkoriščene proste dni – zastaranje – zakonske zamudne obresti
Delavec – pripadnik Slovenske vojske na misiji, ki mu pripada en dan tedenskega počitka, ima pravico ta dan izkoristiti izključno na območju države, v kateri opravlja naloge. Če tega dneva ne more koristiti niti sproti, to je vsak teden, ko je na delu v tujini, niti kasneje v času, ko opravlja naloge na misiji v tujini, ima delavec šele po vrnitvi v Republiko Slovenijo pravico uveljavljati odškodninski zahtevek za neizkoriščene dni tedenskega počitka. To pa pomeni, da šele tedaj začne teči zastaralni rok za uveljavitev pravice do odškodnine v višini nadomestila plače, ki bi ga sicer na dan tedenskega počitka prejel delavec.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – diskriminacija – invalidnost
V kolikor tožena stranka dokaže, da je spremenila organizacijo dela, tako da ni več potrebe, da bi nekdo opravljal zgolj delo, ki ga je opravljala tožnica, in da tožnica ne more opravljati dela, ki se pri toženi stranki še opravlja, je treba šteti, da tožena stranka ni ravnala diskriminatorno, ko je tožnici podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.